Litva, 11. julij 2025 – Litovsko podjetje Exergio, ki se ukvarja z vzdrževanja stavb, sporoča, da je objavljena študija, ki preučuje, kako predpisi EU vplivajo na uporabo umetne inteligence in interneta v energetskih sistemih stavb. Študija je objavljena v reviji Buildings (junij 2025), ki s pomočjo 64 virov podrobno opisuje, kako zakoni o zasebnosti, mandati kibernetske varnosti oblikujejo prihodnost pametnih stavbnih sistemov.
Študija se osredotoča na zakone, kot so Zakon o umetni inteligenci , Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) in GDPR, ter preučuje, kje trenutna pravila pomagajo ali ovirajo sprejetje.
Predvsem pa študija izpostavlja neskladje: medtem ko politika EU spodbuja pametne in učinkovite stavbe, številne stavbe še vedno ne uporabljajo razpoložljivih orodij, kot so prenove na podlagi umetne inteligence.
Avtorji v študiji opredeljujejo tri ključne izzive.
Prvič, pravna negotovost – vključno z obveznostmi iz zakona o umetni inteligenci in GDPR – odvrača od sprejetja.
Drugič, tehnične ovire – kot so sistemi, ki ne morejo komunicirati med seboj (interoperabilnost), in algoritmi, ki jih je težko razlagati (razložljivost) – še naprej upočasnjujejo sprejetje.
In tretjič, ekonomska vrednost digitalnih prenov, ki je še vedno pogosto podcenjena, kljub potencialnim prihrankom energije v višini 20–40 % .
Strokovnjaki za energetsko učinkovitost na tej razmišljajo o tem, kaj te ugotovitve pomenijo za lastnike stavb in evropske načrte za razogljičenje.
»Tukaj je jasna priložnost. EU predpisuje pametnejše stavbe, vendar večina lastnikov ne ve, kje začeti – ali pa se bojijo, da bodo naredili napako,« je dejal Donatas Karčiauskas, izvršni direktor podjetja Exergio , ki razvija orodja za energetsko optimizacijo stavb, ki temeljijo na umetni inteligenci. »Opažamo vse večje zanimanje za prenove, ki temeljijo na umetni inteligenci, vendar mnogi še vedno domnevajo, da so stroški skladnosti previsoki. Po naših izkušnjah lahko pogosto dosežete 20–30 % prihranka energije, ne da bi se dotaknili sten.«
Vendar pa regulacija ni sledila orodjem, ki so zdaj na voljo – in prav tukaj mnogi lastniki stavb oklevajo. Od zbiranja podatkov do avtomatiziranih odločitev, pametni sistemi stavb zdaj spadajo pod več zakonov EU. Zakon o umetni inteligenci lahko programsko opremo za napovedno ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo uvrsti med »visoko tvegane« in zahteva dodatno dokumentacijo in nadzor. Medtem direktiva o odgovornosti za umetno inteligenco širi odgovornost za rezultate, ki jih poganjajo algoritmi. Ta pravila so namenjena krepitvi zaupanja, vendar pogosto odvračajo od zgodnjega sprejetja, zlasti v manjših stavbah, pravi Karčiauskas.
»Zasebnost podatkov je bistvena, vendar jo pogosto napačno razumemo. S pravo arhitekturo – kot so robno računalništvo, anonimizirani podatki in razložljiva umetna inteligenca – lahko izpolnite vse regulativne zahteve in še vedno dosežete rezultate. Videli smo, da so se digitalne nadgradnje same odplačale v manj kot 12 mesecih in so še vedno v celoti skladne s predpisi,« je pojasnil Karčiauskas.
Avtorji študije so ugotovili, da prava ovira ni več tehnična zmogljivost – temveč zaupanje. Orodja, kot sta SHAP (ki pojasnjuje rezultate algoritmov) in federirano učenje* (ki lokalno usposablja umetno inteligenco brez deljenja občutljivih podatkov), že podpirajo sisteme, ki upoštevajo zasebnost in jih je mogoče pojasniti. Vendar pa mnogi lastniki stavb še vedno oklevajo, saj niso prepričani, ali bodo te nadgradnje prestale revizije ali bodo upravičene do financiranja.
»Digitalne prenove se pogosto ocenjujejo po napačnih standardih,« je dodal Karčiauskas. »Deležniki od umetne inteligence pričakujejo 100-odstotno gotovost, vendar so zadovoljni z ‘dovolj dobro’, ko gre za izolacijo. Razlika je v tem, da umetna inteligenca omogoča hitro merjenje, prilagajanje in skaliranje. Takšna prilagodljivost je dragocena, zlasti v starejših stavbah. Je orodje za odpornost, ki ga Evropa ne uporablja dovolj.«
Študija opozarja tudi na zamujene gospodarske koristi. Sistemi umetne inteligence, ki se odzivajo na zasedenost, vreme in cene energije, lahko zmanjšajo odpadke s prilagajanjem sistemov v realnem času, za razliko od običajnih nastavitev, ki sledijo fiksnim urnikom. Te nadgradnje zmanjšujejo obratovalne stroške in podpirajo skladnost s cilji EPBD. Vendar pa trenutna politika EU še vedno obravnava napredno upravljanje z umetno inteligenco kot nekaj drugačnega od osnovne avtomatizacije.
Študija ugotavlja, da predpisi EU začenjajo delovati ne le kot omejitve, temveč tudi kot katalizatorji. Zvišujejo standarde kibernetske varnosti in združljivosti sistemov, kar povečuje kompleksnost. Hkrati pa trg usmerjajo k pametnejšim, varnejšim in preglednejšim sistemom. Umestitev umetne inteligence ne le kot orodja za učinkovitost, temveč kot poti do skladnosti bi lahko pospešila njeno sprejetje v gradbenem sektorju, ugotavlja študija.
»Sistemi za upravljanje z energijo v stavbah že pomagajo zmanjšati porabo energije in emisije po vsej Evropi. Njihov pravi vpliv pa se pokaže, ko so povezani z varnimi, skladnimi sistemi umetne inteligence, ki zagotavljajo takojšnje rezultate. Ker se ključni roki politik EU bližajo letu 2025, čas za ukrepanje ni naslednje leto, ampak zdaj,« je zaključil Karčiauskas.
* Federirano učenje je metoda strojnega učenja, pri kateri se model usposablja na več naborih podatkov, ki so porazdeljeni po različnih napravah
Exergio je podjetje, ki se ukvarja z vzdrževanjem stavb. Podjetje, ki se zaveda pomanjkljivosti konvencionalnih pristopov in uvaja sistem, ki ga poganja umetna inteligenca in analizira podatke o stavbah v realnem času, kar omogoča informirano odločanje in prinaša do 20 % prihrankov energije. Ta inovativna rešitev presega statične sisteme in zagotavlja prilagodljive odzive stavb na okoljske dejavnike, s čimer optimizira porabo energije, ne da bi pri tem ogrozilo udobje ali operativno učinkovitost. Podjetje ima v teku tudi projekte na Poljskem, v Združenem kraljestvu, na Irskem, Češkem, Madžarskem, v Omanu, na Švedskem in v Litvi, načrtuje pa tudi širitev v Nemčijo in Francijo.
In še naš dodatek, ob tej objavi – Zanimivo bi bilo vedeti, kje v Sloveniji, ki se ukvarjajo z vzdrževanja stavb, tako razmišljajo in celo UI že uporabljajo v praksi. V primeru, da, da, bi njihove ugotovitve, predvsem pa dosežke, z veseljem posredovali zainteresirani javnosti. /LN/Vir za objavo Sensus/