Evropa, 16. julij 2025 – Svetovna banka kot ključne ovire za hitro in nizkocenovno doseganje prihrankov energije navaja vztrajnost politik, zastarele gradbene predpise in premajhno uporabo orodij umetne inteligence.
Novo poročilo Svetovne banke opozarja na eno največjih »slepih peg« v energetski politiki EU: energetska učinkovitost ostaja pogosto spregledana, kljub temu da prinaša velike donose. Za vsak vložen evro je povprečni donos od 3 do 5 evrov. Vendar pa financiranje, regulacija in politična osredotočenost še vedno ne zadostujejo, navaja poročilo.
Ker naj bi se povpraševanje po energiji v naslednjem desetletju povečalo za 30 %, energetski strokovnjaki opozarjajo, da se morajo naložbe v učinkovitost do leta 2030 skoraj potrojiti, da bi dosegli podnebne in gospodarske cilje.
Poročilo razkriva tudi, da se dve tretjini svetovne primarne energije izgubi ali zavrže. Vendar pa je le 8 % financiranja čiste energije v državah z nizkimi in srednjimi dohodki namenjenih energetski učinkovitosti. Ta neučinkovitost predstavlja gospodarsko izgubo, ki je enakovredna 5 % svetovnega BDP.
Stavbe – tako nove kot stare – so navedene kot največja priložnost. Celo visokotehnološki objekti, kot so podatkovni centri, zaostajajo, zlasti ker narašča povpraševanje po sistemih umetne inteligence in hlajenju.
»Poročilo jasno kaže, da energetske učinkovitosti ne ovira pomanjkanje tehnologije, temveč počasnost, ki jo uporabljamo,« je dejal Donatas Karčiauskas, izvršni direktor podjetja Exergio , ki razvija orodja za optimizacijo porabe energije v stavbah, ki temeljijo na umetni inteligenci. »Učinkovite rešitve že imamo. Vendar namesto da bi jih široko uporabljali, večina sredstev še vedno gre za fizične nadgradnje ali oskrbo z energijo. Pametne, programsko vodene prenove še vedno manjkajo – čeprav lahko prinesejo hitre rezultate.«
Analiza podrobno opisuje tri vztrajne ovire: šibke politike, pomanjkanje digitalnih standardov in pilotne projekte, ki so še vedno premajhni za obsežnost. Te ugotovitve odražajo, kaj podjetja za energetsko učinkovitost opažajo v praksi. Svetovna banka priporoča, da se učinkovitost obravnava kot ključna infrastruktura in ne kot sekundarni dodatek. Vlade poziva, naj okrepijo nacionalne gradbene predpise, ustvarijo spodbude, ki jih podpirajo komunalna podjetja, in reformirajo cene energije, da bodo odražale dejanske stroške in tveganja.
»Današnji predpisi bolj spodbujajo novo ponudbo kot zmanjšano povpraševanje,« je dodal Karčiauskas. »Če pa želimo proizvesti več energije z manj, potrebujemo pametnejša omrežja in pametnejše stavbe. Energetska učinkovitost ne pomeni manjše porabe. Pomeni manjše zapravljanje. Prav za to je zasnovana optimizacija v realnem času.«
Ena najbolj perečih skrbi, ki jih izpostavlja poročilo, je pomanjkanje napredka v javnem sektorju. Vladne stavbe so med najmanj učinkovitimi. Svetovna banka priporoča nacionalne programe prenove, ki uporabljajo skupne predloge, skupna javna naročila in odprt dostop do rezultatov.
Karčiauskas verjame, da bi programska oprema zasebnega sektorja lahko pospešila ta prizadevanja. »Optimizacija ne traja leta,« je dejal. »V nekaj mesecih smo pomagali zmanjšati račune za energijo za 15–30 % v poslovnih stavbah, na univerzah in v zdravstvenih sistemih. Nadgradnje ne zahtevajo večjih gradbenih del – le dostop do podatkov in volja do ukrepanja.«
Poročilo opredeljuje jasne in prilagodljive rešitve za odpravo ovir zaradi razdrobljenega upravljanja in visokih transakcijskih stroškov. Te vključujejo uskladitev standardov med državami, zagotavljanje kreditnih garancij za zmanjšanje tveganja za vlagatelje in širšo dostopnost podatkov o uspešnosti projektov.
Svetovna banka poudarja, da primanjkljaj ni tehnične, temveč institucionalne narave. Leta 2023 so države v povprečju letno izboljšale energetsko učinkovitost za le 1 % , kar je daleč pod potrebnimi 4 %. Potreba je še posebej nujna v državah s srednjim dohodkom, ki se soočajo s hitro rastočim povpraševanjem v mestih in industriji. Kot je jasno razvidno iz poročila, je glavna ovira zdaj ukrepanje, ne pa orodja.
»Ne potrebujete nove naprave. Začeti morate uporabljati prava orodja ob pravem času. Digitalne prenove so hitre, poceni in prilagodljive – vendar zahtevajo politično in operativno voljo. Če države resno razmišljajo o razogljičenju, bi morale začeti tukaj,« je zaključil Karčiauskas./LN/ Aivars Vilutis/