Slovenija, 22. julij 2025 – Za programe socialne zaščite je bilo leta 2023 v Sloveniji po podatkih Statističnega urada namenjenih 14,8 milijarde EUR, od tega največ za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo. Glavni, 71-odstotni, vir financiranja so bili socialni prispevki.
Izdatki za socialno zaščito višji za 7 %, znašali 14,8 milijarde EUR
Za programe socialne zaščite je bilo namenjenih skupno 14,8 milijarde EUR ali za 7,2 % več kot leta 2022. K rasti so prispevali predvsem višji izdatki za programe s področij bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter družina/otroci.
Za socialno zaščito nekaj manj kot četrtina BDP
Slovenija je za socialno zaščito namenila nekaj manj kot četrtino (23,1 %) BDP ali za 1,1 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito v letu 2023 se je njihov delež v BDP znižal, in sicer predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP.
Z vidika glavnega deleža BDP, namenjenega socialni zaščiti (skupno približno 20 %), so si področja po dodeljenih sredstvih sledila v naslednjem vrstnem redu: starost (9,1 % BDP ali za 0,4 odstotne točke manj), bolezen in zdravstveno varstvo (8,4 % BDP ali za 0,4 odstotne točke manj), družina in otroci (1,7 % BDP ali za 0,1 odstotne točke manj) ter invalidnost (1,2 % ali za 0,1 odstotne točke manj).
Za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo tri četrtine vseh sredstev za socialne prejemke
Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starost oz. starostnikom – 5.790 milijonov EUR oz. 39,6 % vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili, tako kot v predhodnem letu, izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo; znašali so 5.399 milijonov EUR oz. 37,0 %. Sledili so izdatki za področje družina in otroci, obsegali so 1.096 milijonov EUR, ter izdatki za področji invalidnost in smrt hranitelja družine. Preostalih 5,9 % je bilo skupno namenjenih naslednjim trem področjem: druge oblike socialne izključenosti, brezposelnost in nastanitev (subvencioniranje najemnin).
Izdatki so se povečali pri večini področij socialne zaščite
V strukturi izdatkov za socialno zaščito so se izdatki povečali pri večini področij: invalidnost za 8,2 %, družina/otroci za 8,1 %, bolezen in zdravstveno varstvo za 7,3 % ter starost za 7,2 %. Po drugi strani so se izdatki za področje brezposelnosti na letni ravni zmanjšali za 7,3 %.
Socialni prispevki glavni vir financiranja programov socialne zaščite
Programi socialne zaščite so bili financirani večinoma iz socialnih prispevkov – 70,8 % vseh virov ali 10.388 milijonov EUR. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev (6.105 milijonov EUR ali 41,6 % vseh virov financiranja), preostalo pa prispevki delodajalcev (4.283 milijonov EUR ali 29,2 %). Vrednost deležev obeh vrst socialnih prispevkov se je v primerjavi z letom prej nekoliko zvišala (delež prispevkov zavarovancev za 0,8 odstotne točke in delež prispevkov delodajalcev za 0,2 odstotne točke).
Prispevki države so znašali 4.067 milijonov EUR, pri čemer se je delež teh v strukturi virov financiranja na letni ravni zmanjšal za 1 odstotno točko.
Upravičencev do pokojnine več
Leta 2023 je bilo v Sloveniji 683.714 upravičencev do pokojnin oz. za 1,3 % več kot leto prej. Število upravičencev do starostnih pokojnin se je povečalo za 1,9 % in število upravičencev do pokojnin zaradi smrti hranitelja družine za 0,3 %. Po drugi strani pa se je število upravičencev do invalidskih pokojnin zmanjšalo za 5,4 %./LN/Vir za objavo SURS/
Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija
| 2022 | 2023 | |
| mio EUR | ||
| Izdatki – skupaj1) | 13.801 | 14.800 |
| socialni prejemki | 13.617 | 14.611 |
| denarni socialni prejemki | 8.577 | 9.060 |
| socialni prejemki v naravi | 5.040 | 5.551 |
| upravni stroški | 172 | 178 |
| drugi izdatki | 12 | 11 |
| Viri financiranja – skupaj1) | 13.756 | 14.665 |
| socialni prispevki | 9.610 | 10.388 |
| prispevki delodajalcev | 3.986 | 4.283 |
| prispevki zavarovancev | 5.623 | 6.105 |
| prispevki države | 3.959 | 4.067 |
| drugi viri | 187 | 210 |
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Izdatki za socialne prejemke po področjih (tveganjih) socialne zaščite, Slovenija
| 2022 | 2023 | |||||
| mio EUR | % | % BDP1) | mio EUR | % | % BDP1) | |
| Skupaj2) | 13.617 | 100,0 | 23,9 | 14.611 | 100,0 | 22,8 |
| bolezen/zdravstveno varstvo | 5.031 | 36,9 | 8,8 | 5.399 | 37,0 | 8,4 |
| invalidnost | 723 | 5,3 | 1,3 | 782 | 5,4 | 1,2 |
| starost | 5.401 | 39,7 | 9,5 | 5.790 | 39,6 | 9,1 |
| smrt hranitelja družine | 654 | 4,8 | 1,1 | 686 | 4,7 | 1,1 |
| družina/otroci | 1.014 | 7,4 | 1,8 | 1.096 | 7,5 | 1,7 |
| brezposelnost | 357 | 2,6 | 0,6 | 331 | 2,3 | 0,5 |
| nastanitev | 19 | 0,1 | 0,0 | 21 | 0,1 | 0,0 |
| druge oblike socialne izključenosti | 418 | 3,1 | 0,7 | 507 | 3,5 | 0,8 |
1) Izdatki za socialno zaščito v odstotnem deležu od BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (objava z dne 14. februarja 2025; https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13452).
2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Upravičenci do pokojnin1), Slovenija
| 2022 | 2023 | |
| Upravičenci | ||
| starostnih in invalidskih pokojnin ter pokojnin iz naslova smrti hranitelja družine2) | 675.196 | 683.714 |
| Upravičenci po posamezni pokojninski kategoriji | ||
| starostna | 573.428 | 584.484 |
| invalidska | 20.589 | 19.474 |
| smrt hranitelja družine3) | 154.643 | 155.152 |
1) Podatki so v skladu z evropsko metodologijo ESSPROS.
2) V okviru te kategorije se upravičenca šteje le enkrat, pa čeprav lahko prejema več pravic hkrati (torej, če prejema starostno pokojnino in del vdovske, ga štejemo le pri starostni). Omenjena kategorija torej ni seštevek posamičnih pokojninskih kategorij, saj je posameznik lahko prejemnik več vrst pokojnin.
3) V okviru kategorije smrt hranitelja družine so prikazani skupaj upravičenci družinskih pokojnin, vdovskih in dela vdovskih.