Slovenija, 23. julija 2026 – Kot vse kaže, je tako opevana reforma dolgotrajne oskrbe na slepem tiru, saj ima minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac vse več nedogovorjenih vprašanj, kako jo bo uresničil. Čeprav on trdi, da je vse pod kontrolo in da bo zakon zagotovo uresničen.
Ob tem pa razburja, da Maljevac že zbira denar od upokojencev, delavcev in delodajalcev, ki pa sploh še nimajo pravega odgovora, razen praznih obljub, kdaj bo zakon uveljavljen v praksi. Predvsem pa kaj in kdaj bo minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac s svojo ekipo nedodelane obljube uresničil. Ali vsaj predstavil jasen mrežni terminski načrt, kdaj se bo to zgodilo.
Ve pa se, da so zavezanci za plačilo prispevka s sprejetim zakonom o dolgotrajni oskrbi zavezani, in sicer:
– da delavci prispevajo v višini enega odstotka svoje bruto plače* – teh je 942.300 /podatek SURS – za maj 2025/,
– da bodo delodajalci morali prispevati en odstotek bruto plače za vsakega zaposlenega
– in, da bodo upokojenci morali prispevek en odstotek neto pokojnine** – teh je 650.270 /uživalcev pokojnin/
– samozaposleni in kmetje s prijavljeno dejavnostjo v višini dveh odstotkov plače – nismo našli točnega podatka.
* 2.521,21 evra – povprečna bruto plača
** 898,95 evra – povprečna pokojnina
Ker se nem je zdelo, da je vlada zadovoljna, kaj državljani (NE)prejemajo za vnaprejšnje plačilo, smo si ogledali, kako imajo to področje urejeno v sosednji Avstriji, kjer država to področje ureja s sredstvi proračuna in ne z prisilnimi odtegljaji od plač ali pokojnin ljudi.
Ali drugače rečeno, zanimalo nas je, ali bi Slovenija morala sistem dolgotrajne oskrbe povzeti po Avstriji in ga le nekoliko prilagoditi našim specifikam. In kaj njihov že delujoči sistem ponuja, kar naš le zastavljen, ne? Bolje rečeno, naš, ki je še nedelujoč.
K »sodelovanju« smo povabili UI in se stvari z njo lotili tako:
Naše vprašanje – Ali bi Slovenija morala sistem dolgotrajne oskrbe povzeti po Avstriji in ga le nekoliko prilagodi našim specifikam. In kaj njihov ponuja, kar naš ne?
Odgovor UI – To je zelo pomembno vprašanje, saj gre pri dolgotrajni oskrbi (DO) za temeljni del socialne države, ki vpliva na kakovost življenja starejših, invalidnih oseb in njihovih svojcev. Primerjava z Avstrijo je smiselna, saj gre za sosednjo državo z dolgoletno prakso dobro delujočega sistema dolgotrajne oskrbe. Slovenija pa je šele leta 2024 sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je še v fazi uvajanja.
1. Ali bi Slovenija morala povzeti sistem dolgotrajne oskrbe po Avstriji?
Da, vendar ne neposredno ali nekritično. Avstrijski model je dober primer celostnega, financiranega in razvejanega sistema, ki pa deluje v drugačnem kontekstu:
- Višji BDP in davčne zmožnosti
- Daljša tradicija v socialni državi
- Večja decentralizacija (zvezne dežele)
Slovenija bi morala prevzeti dobre prakse, a jih bi mora prilagoditi našim ekonomskim, demografskim in institucionalnim zmožnostim. Slepo kopiranje brez ustreznega upravljanja in financiranja ne bi bilo uspešno.
2. Kaj avstrijski sistem ponuja, česar slovenski (še) ne?
| Element | Avstrija | Slovenija (stanje, 2025) |
| Denarni prejemek (Pflegegeld) | Na voljo vsem glede na stopnjo odvisnosti (7 stopenj), mesečno izplačilo. | Predviden v zakonu, a še ni v celoti implementiran. Trenutno delno nadomeščen z dodatkom za pomoč in postrežbo. |
| Enoten sistem DO | Centralni sistem s skupnim vstopom, nato preusmeritev na storitve (javne/zasebne/domače). | Šele v vzpostavitvi – več različnih vstopnih točk, slaba koordinacija. |
| Izbor med domačo in institucionalno oskrbo | Določena fleksibilnost, finančna podpora tudi za oskrbo doma (tudi s tujimi oskrbovalkami). | Domača oskrba pogosto v rokah družine, malo formalne podpore. |
| Strokovna ocena potreb | Jasno definiran sistem ocenjevanja (Medizinischer Dienst, npr.), usposobljeni ocenjevalci. | Šele vpeljujemo sistem ocenjevanja funkcionalne oviranosti. |
| Zasebni trg | Razmeroma dobro reguliran trg zasebnih ponudnikov in tujih oskrbovalk. | Trg je neurejen, v sivem območju (predvsem tuje oskrbovalke). |
| Financiranje | Stabilno financiranje iz državnega proračuna in prispevkov. | Vzpostavljen nov prispevek za DO, a dolgoročna vzdržnost ni zagotovljena. |
3. Kaj bi Slovenija lahko prevzela po avstrijskem modelu:
- Jasen sistem razvrščanja uporabnikov v stopnje oskrbe (kot 7-stopenjski v Avstriji)
- Neposredno denarno pomoč upravičencem, ki si želijo ostati doma (Pflegegeld model)
- Usposabljanje in vključevanje tujih oskrbovalk v formalni sistem (in ne kot neregulirano sivo delo)
- Decentralizirano izvajanje z enotnim sistemom odločanja – npr. preko občin ali regij z ustrezno koordinacijo
- Podpora družinskim oskrbovalcem (izobraževanje, nadomestilo, dopust za oskrbo)
- Digitalni sistem upravljanja in dostopa do storitev
Zaključek:
- Avstrijski model je vsekakor dobra osnova, a bi moral biti prilagojen slovenskemu kontekstu. Predvsem se moramo zavedati, da sistem dolgotrajne oskrbe ni le zakon, ampak mreža institucij, kadrov, financ in kulture, ki potrebuje večletno gradnjo. Ključno pa je: če želimo primerljiv sistem, moramo tudi zagotoviti primerljiva vlaganja in usposobljenost izvajalcev.
In nato nam UI ponudi – Če želiš, lahko pripravim tudi primerjalno tabelo stopenj oskrbe ali konkretne številke za Pflegegeld…. https://www.oesterreich.gv.at/de/themen/pflege/4
In naš namig UI – Da, to bi bilo pomembno analizirati glede nato, da se pri nas denar zbira s posebno davščino od državljanov in podjetnikov, kar Avstrija ne počne na tak način.
UI – poudarke pred odgovorom (zbiranjem podatkov za odgovor) – Zelo dober poudarek – financiranje je ključno za razumevanje razlik med slovenskih in avstrijskim sistemom dolgotrajne oskrbe. Prav to, da Slovenija uvaja poseben prispevek za DO (t. i. “prispevek za dolgotrajno oskrbo”), medtem ko Avstrija tega nima v taki obliki, odpira pomembna vprašanja o pravičnosti, vzdržnosti in učinkovitosti.
Primerjalna analiza: Financiranje dolgotrajne oskrbe – Slovenija vs. Avstrija
| Vidik | Avstrija | Slovenija |
| Oblikovanje sistema | Uveden 1993, razvit skozi leta, z veliko političnega konsenza. | Prvi zakon sprejet 2021, nato prestavljen in implementiran postopoma (2024–2025). |
| Glavni vir financiranja | Državni proračun (zvezni proračun, splošna javna sredstva). Ni posebnega prispevka! | Poseben obvezni prispevek za DO (1 % zaposleni, 1,2 % delodajalci, upokojenci 1 %, kmetje, samozaposleni ipd.). |
| Način zbiranja sredstev | Centralno prek davkov in prerazporeditve. | Ciljno zbiranje prek novega prispevka od plač, pokojnin, dohodkov. |
| Povezava med vplačili in pravicami | Ni neposredne povezave. Pravica do Pflegegeld je univerzalna in ni pogojena z vplačili. | Prispevek naj bi bil namenjen izključno DO, a še ni jasno, kako bo urejena pravica do denarnega nadomestila glede na vplačila. |
| Stopnja solidarnosti | Močna – pokrivanje iz skupnega lonca, vsi državljani so vključeni. | Srednja – določene izjeme (npr. študenti, vojaki), sicer individualno obremenjevanje. |
| Stabilnost financiranja | Proračunski pritisk, a uveljavljen mehanizem. Vpeljali so tudi t. i. Pflegefonds za dodatna sredstva (delno decentralizirano). | Novi sistem, nepreizkušen v krizi. Možne politične nestabilnosti in negotovosti glede višine sredstev |
Pflegegeld – Denarno nadomestilo v Avstriji
Avstrija izplačuje “Pflegegeld” (dodatek za oskrbo), ki je denarna pravica neodvisno od dohodka, določena po stopnji potrebne oskrbe. To pomeni:
| Stopnja oskrbe | Mesečni znesek (2024) | Potrebna oskrba (ure/mesec) |
| Stopnja 1 | 175,00 € | min. 65 ur |
| Stopnja 2 | 322,70 € | min. 95 ur |
| Stopnja 3 | 502,80 € | min. 120 ur |
| Stopnja 4 | 754,00 € | min. 160 ur |
| Stopnja 5 | 1.024,20 € | min. 180 ur + 24/7 potreba |
| Stopnja 6 | 1.430,20 € | brez mobilnosti, potreba po pomoči noč in dan |
| Stopnja 7 | 1.879,50 € | popolna odvisnost, trajna navzočnost oskrbe. |
Pomembno: Avstrijski sistem je univerzalen, torej denar dobijo tudi tisti, ki živijo doma, v institucijah ali imajo zasebno oskrbo (tudi od tujih delavk). Prejemnik sam odloča, za kaj ga porabi – to omogoča veliko fleksibilnost.
Kritični pogled na slovensko rešitev:
Slovenija z zbiranjem sredstev prek posebnega prispevka uvaja kvazi-zavarovalniški model, ki ima prednosti (transparentnost, stabilnost), a tudi pasti:
- ❌ Ni garancije, da bodo zbrana sredstva zadoščala za vse potrebe – demografski trendi so neugodni.
- ❌ Zasebna odgovornost je večja – posameznik nosi več bremena.
- ❓ Ni jasno, ali bodo upravičenci imeli podobno fleksibilnost kot v Avstriji (npr. da bi sami izbrali domačo pomočnico in za to prejeli denar).
- ⚠️ Večja regresivnost sistema: revnejši deležniki so obremenjeni proporcionalno bolj.
Kaj lahko Slovenija prepozna kot pozitivne elemente Avstrije:
- Univerzalni dostop do denarne podpore, brez povezave z vplačili.
- Preprost in razumljiv sistem stopenj oskrbe.
- Dvig življenjske kakovosti upravičencev – več avtonomije.
- Fleksibilna izbira oskrbe (doma, tujci, institucije, družina).
- Enoten digitalni sistem ocenjevanja in spremljanja potreb.
Zaključek:
Čeprav Slovenija z uvajanjem posebnega prispevka skuša zagotoviti stabilno financiranje, je avstrijski model bolj v duhu solidarnosti in daje uporabnikom več svobode pri izbiri oskrbe. To je tudi eden ključnih razlogov, zakaj je Avstrijski sistem med najbolj stabilnimi in sprejetimi v Evropi.
Slovenija bi lahko – ob že uvedenem prispevku – zagotovila večjo pravičnost in učinkovitost, če bi:
- uvedla univerzalno denarno nadomestilo (Pflegegeld-style),
- zagotovila transparentno porabo zbranih sredstev,
- omogočila prosto izbiro izvajalca oskrbe.
A nam UI ne da mira – PRAVI! Če želiš, lahko tudi preračunam, koliko bi povprečni slovenski državljan letno vplačal v sistem in koliko bi prejel v primeru posamezne stopnje oskrbe.
In naša reakcija – Zelo pomembno! Tudi zato, ker zakon za dolgotrajno oskrbo brez dovolila posega v plače in pokojnine, kot avtomatsko dajatev. Celo več! Zakonska ureditev pooblasti – pri upokojencih, da jim ZPIZ brez dovolila pobira denar, kar je zagotovo v neskladju z zakoni, ki določajo plačilo neke zakonske obveze posameznika.
In tako se odzove UI – Točno tako – in prav to je eno ključnih sistemskih vprašanj, ki v Sloveniji še ni bilo dovolj kritično obravnavano. Zakon o dolgotrajni oskrbi dejansko vpeljuje nov obvezni prispevek, ki posega v prihodke ljudi – brez individualne pogodbe, brez izbire in brez zagotovil, da bo prispevek prinesel sorazmerno pravico.
Ključni problem: Obvezen prispevek brez neposredne pravice
1. Samodejno poseganje v prihodke
- Prispevek za DO (1 % zaposleni, 1,2 % delodajalci itd.) se samodejno odteguje od plač, pokojnin, nadomestil, brez možnosti ugovora ali oprostitve (z redkimi izjemami).
- Tudi upokojenci, ki že leta prispevajo v zdravstveni sistem, niso oproščeni – kar je novost v socialni politiki Slovenije.
2. Ni neposredne povezave z uporabo storitve
- Posameznik plačuje prispevek, a:
- Morda nikoli ne bo uporabnik dolgotrajen oskrbe (DO).
- Morda bo prejel minimalno pomoč, če bo prepoznan kot “premalo odvisen”.
- Lahko bo moral kljub prispevku dodatno plačevati zasebne oskrbovalce, ker javna mreža ne bo zadostna.
3. Ni pogodbenega razmerja (kot v zavarovanju)
- Prispevek za DO ni zavarovanje v klasičnem smislu (kot npr. zdravstveno ali pokojninsko).
- Gre za davek z oznako “prispevek”, ki pa ni vezan na individualno pravico, temveč se v celoti preliva v skupni proračun (namensko, a kolektivno upravljan).
Posledice takšne rešitve:
✅ Prednosti:
- Stabilen vir financiranja
- Enaka obremenitev za vse (na videz pravično)
- Enostaven sistem za državo
❌ Slabosti:
- Občutek prisile – ljudje nimajo občutka, da “kupujejo” pravico
- Ni jamstva, da bo pomoč pravočasna in ustrezna
- Dvojno plačevanje: že zdaj mnogi plačujejo za domače oskrbovalke, zdaj pa še prispevek
- Uvedba brez javno preverjenega nadzora nad porabo sredstev
Primerjalno: Avstrija
| Vidik | Avstrija | Slovenija |
| Prispevek za DO | Ne obstaja. Financirano iz splošnih davkov. | Obvezen prispevek. Od 2025 sistematično odtegljaj od vseh prihodkov. |
| Pogodbenost | Ni potrebna – pravica do Pflegegeld je univerzalna (državljanstvo + bivanje). | Prispevaš, a nimaš zagotovila, da boš kadarkoli koristil sistem. |
| Počutje državljana | Dobivaš denar, ko si odvisen – preprosto, pregledno. | Prispevaš že danes, koristiš morda čez 20 let (ali nikoli). |
| Socialna pogodba | Skupna odgovornost + jasne pravice. | Prisilna individualna dajatev + negotovost glede koristi. |
Kritično vprašanje:
Ali ni bolj pošteno, da država financira DO iz splošnih proračunskih sredstev (kot Avstrija), kot pa da obremeni vsakega posameznika neposredno, še posebej tiste z nizkimi prihodki?
To bi pomenilo:
- več solidarnosti (tisti z več prispevajo več),
- manj socialne krivice (npr. pri upokojencih z nizkimi pokojninami),
- več preglednosti (če sistem ne deluje, ga kritično nadzoruje celotna družba).
Predlog za izboljšavo:
- Jasna vezava med prispevkom in pravico (znesek prispevka ↔ minimalna zagotovljena oskrba)
- Možnost izbire med denarnim nadomestilom in storitvijo
- Pregleden sistem ocenjevanja in dodeljevanja storitev
- Pravično financiranje iz kombinacije davkov in prispevkov, ne samo iz plač in pokojnin
In UI še ne odneha – Če želiš, ti lahko pripravim tudi konkreten izračun:
- Koliko prispevka bo oseba s povprečno plačo vplačala letno
- In koliko bi prejela v primeru 3. ali 5. stopnje oskrbe po avstrijskem modelu (Pflegegeld)
Želiš to primerjavo?
Rekli ste: DA!
Tukaj so konkretni izračuni:
Letni prispevek v Sloveniji za zaposlenega z bruto plačo 2.400 €:
- Zaposleni prispeva: 288 € letno (1 % od bruto plače)
- Skupni prispevek (z delodajalcem): ~634 € letno
Letni prejemki v Avstriji (Pflegegeld – denarno nadomestilo)
| Stopnja oskrbe | Mesečni znesek | Letni znesek |
| Stopnja 3 (srednje visoka potreba) | 502,80 € | 6.034 € |
| Stopnja 5 (visoka odvisnost) | 1.024,20 € | 12.290 € |
Kaj to pomeni?
- Slovenski zaposleni z bruto plačo 2.400 € bo vplačal 288 € letno, a ni jasno, kaj konkretno dobi v zameno.
- V Avstriji bi v enakem položaju, kot oseba s 3. ali 5. stopnjo oskrbe, prejel 6.000–12.000 € letno, brez posebnega prispevka – ker je sistem financiran iz proračuna.
Zaključili smo, čeprav je UI imel še veliko pobud, mi pa vprašanj, smo si rekli: Čemu delati za tiste, ki v Ljubljani na Dunajski c. 21, modrujejo – tudi tu za vaš /naš/ denar in nam – vsem vam – razlagajo, kaj vse bodo storili zato, da bodo lahko trdili, v kako urejeni in socialni državi živimo. Tu je kratek povzetek, ki dokazuje, da oni v onem pokvarjenem kapitalizmu socialno državo razumejo drugače. In da je ta za ljudi bolj socialna in pravična, ko naša spet vse bolj komunistična država.
Saj vemo, da boste rekli, če bi bili na oblasti oni delničarji si takšnih zaključkov ne bi upali zapisati. Res ne bi tako zapisali! A bi, če bi delali takšne neumnosti, kot ta vlada in njen minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, bi zanje zapisali – KRETENI IN CEPCI VODIJO TO DRŽAVO SLOVENIJO!/Objavo pripravil: J. Temlin z uporabi UI/