Slovenija, 24. julij 2025 – Severovzhodno od Šmartnega v Tuhinjski dolini se nad vasjo Gradišče vzpenja hrib Gora s 750 metri nadmorske višine z gotsko cerkvico sv. Miklavža. Zvonik stoji ločeno od cerkve. Obdaja jo protiturško obzidje z obrambnim stolpom. Na južni strani obzidja je mežnarija s črno kuhinjo, izbo in kamro. Na goro se lahko pripeljete z avtom iz Buča prek Hruševke, iz Šmartnega pa je eno uro zmerne hoje. Gora je prijetna izletniška točka in idealna za nedeljski sprehod.

Na gori je zanimiva mežnarija. To je pravzaprav skromna kajžarska hiša. Ima še delujočo črno kuhinjo, kar je v današnjih časih že prava redkost. Pod eno streho ima stanovanjske prostore, pod in hlev za živali. Po mnenju nekaterih etnologov naj bi stavbo gradili v dveh delih. Prvotno so uredili kuhinjo in kamrico, verjetno tudi štalco. Izba je bila dograjena pozneje. Glavni prostor v mežnariji je izba oziroma hiša, kot pravijo v teh krajih. V hiši je potekalo vsakodnevno življenje ljudi. Prostor ogreva krušna peč. Značilno za tako izbo oziroma hišo je tudi bogkov kot in večja kmečka miza pod njim, kjer so nekoč obedovali. Vhod v bivalni prostor je skozi črno kuhinjo. Take kuhinje so bile do leta 1950 še kar značilne za naše kraje. V kuhinji ni bilo štedilnika, hrano pa so kuhali kar v krušni peči. Ko so pozimi zaklali prašičke, so lahko meso dimili pod stropom. V kuhinji je betonski pod z letnico 1910.

V mežnariji so vedno stanovali podružnični mežnarji. Njihova naloga je bila zvonjenje in krasitev cerkve, ko je bila maša v cerkvi. Mežnarji so se preživljali s kmetovanjem in biro. Pozneje so bili očetje zaposleni v tovarni v Kamniku. Do pomladi leta 1999 je bila hiša vseljena in je služila svojemu namenu.

V juniju leta 2000 so zaključili arheološka izkopavanja tlaka v cerkvi. Našli so ostanke temeljev še dveh starejših cerkva, ene iz 13. stoletja v gotskem slogu, in druge, starejše, ki spada v čas od 500 do 600 let našega štetja, in naj bi bila zgrajena v romanskem slogu. Arheologi so pri izkopavanju našli nekaj ostankov kremena in razbite lončevine, kaj drugega pa ne.

Zdajšnjo gotsko cerkev so v letih od 1721 do 1730 dogradili in razširili. Cerkev ima kasetni strop, ki so ga v celoti obnovili; obnova je trajala sedem let. Maja 2004 so ga dokončali, pripeljali nazaj in ga tudi namestili na strop cerkve. Na sredini kasetnega stropa sta sliki sv. Mateja in sv. Miklavža. Prezbiterij je obokan. Glavni oltar je lesen, oljna slika sv. Miklavža pa je delo slikarja Valentina Metzingerja in je bila leta 1920 restavrirana. Kip sv. Miklavža je v vdolbini glavnega oltarja in je bil leta 2002 restavriran, torej obnovljen. Pri sondiranju stene so pod ometom odkrili del freske z motivom grmičevja, značilnega za tisto obdobje, to je za prvo polovico 15. stoletja. V letu 2004 so notranjost cerkve prenovili./Za vas se je potepal Primož Hieng