Slovenija, 3. avgust 2025 – S 1. julijem 2025 je v Sloveniji začel veljati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Vsak zaposleni, podjetnik in samozaposleni, kmetje in upokojeni (ti so bili prvi, deležni  – avtomatskega enoodstotnega – odtegljaja od svoje pokojnine preko sistema ZPIZ – čeprav, jih nihče ni pozval, da dajo soglasje za ta odtegljaj – je pa res, da so ga skladno zakon dolžni plačati oz. poravnavati) mesečno prispeva del dohodka v sklad, ki naj bi zagotavljal prihodnost dolgotrajne oskrbe.

A ta prihodnost je, sodeč po razpoložljivih podatkih, za zdaj predvsem obljuba. Zbiranje prispevkov se je začelo, sistemskih učinkov pa še ni. Kar zadeva javno obljubljeno skrb za tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo – starejše, kronično bolne, osebe z invalidnostjo – ostaja sistem še vedno v fazi neizpolnjenih načrtov, zamegljenih rokov in brez jasne izvedbene strategije.

Zato velja javno vprašati odgovorne, vlado in ministra Simona Maljevca, in sicer: ali država resno jemlje svojo obvezo do državljanov, ali pa gre le za politično prikrivanje sistemske nenačrtovanosti?

Kdo plačuje in kaj dobiva?

Od julija letos so vsi zaposleni obremenjeni s prispevkom za dolgotrajno oskrbo. To ni zanemarljiv strošek. A v zameno za ta denar trenutno ni mogoče jasno povedati, katera pravica, storitev ali zagotovilo državljanom že pripada.

Zakon o dolgotrajni oskrbi sicer obstaja, a ostaja pomanjkljiv. Še več: še nikoli doslej minister za solidarno prihodnost, Simon Maljevac, ni predstavil jasnega, doslednega in terminsko opredeljenega načrta, kako naj bi se ta zakon uresničeval.

In sicer!

Kdaj bodo na voljo koordinatorji oskrbe?

Kdaj bo začel delovati informacijski sistem?

Kdaj bodo družinski oskrbovalci deležni konkretne podpore?

In to kdaj bodo sredstva, ki jih država zbira, začela dejansko služiti ljudem, zaradi katerih naj bi bila dolgotrajna oskrba sploh uzakonjena?

Politična tišina namesto javne odgovornosti

Presenetljivo – ali pa prav nič – je tudi to, da mediji večinoma ne postavljajo teh ključnih vprašanj. Minister Maljevac se zdi varno zavit v nejasnosti, brez resne potrebe po odgovorih. A to, kar mediji spregledajo je – javnost pa nima vliva to izraziti -, da bodo državljani od 1. julija čutili vsak mesec na svojih plačilnih listah – ali drugače rečeno v svojih denarnicah. Dejstvo je, da prispevek za dolgotrajno oskrbo ni simbolična dajatev, ampak konkreten finančni odliv – in kot tak terja tudi konkretne in jasne odgovore.

Ob tem bi bilo pričakovati vsaj osnovno preglednost: javno objavljen časovni načrt izvajanja posameznih faz zakona. Pregleden način porabe sredstev. In jasno postavljene pravice z roki njihove uresničitve. Tega pa ni.

Kaj bi morala vlada – predvsem pa minister Maljevac s svojo ekipo – narediti takoj in nemudoma!

• Javno objaviti časovnico uvedbe vseh ključnih elementov dolgotrajne oskrbe.
• Transparentno poročati o namenski porabi prispevkov, ki jih že pobira.
• Vključiti uporabnike, izvajalce in oskrbovalce v proces spremljanja uvedbe.
• Omogočiti neodvisni nadzor (npr. Računsko sodišče) nad porabo sredstev in zakonodajnimi zamudami.
• Urediti zakon na način, ki omogoča dejansko izvedbo, ne pa dodatnih političnih zastojev.

Zaključek: Solidarnost DA – nejasnosti NE

Če naj dolgotrajna oskrba res postane temelj socialne varnosti v Sloveniji, potem morajo oblast, ministrstvo in zakonodajalec ravnati odgovorno, ne pa megleno in politično. Današnja realnost kaže na neskladje med pobranimi sredstvi in dejanskim napredkom. In ker to ni igra, ampak gre za potrebe ljudi – starejših, bolnih in oskrbovancev potrebnih pomoči – bi bil skrajni čas, da vlada jasno pove, kam gre denar in kdaj pride pomoč.

Ali drugače rečeno! Čas je, da se upokojenci, delavci, podjetniki, samozaposleni in kmet jasno in transparentno seznanijo, zakaj je denar skladno z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga prispevajo. A tudi z jasno definirano časovnico z učinki. To je dolžnost tako vlade in predvsem ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, ki ves čas trdi – predvsem za nacionalno televizijo – da vse poteka in, da je vse transparentno.

Zato je potrebno objaviti poziv vladi in ministrstvu:

• Takoj objaviti javno časovnico vseh ključnih korakov.
• Transparentno poročati o namenskem porabljanju sredstev, s kvartalnimi poročili.
• Vključiti uporabnike, oskrbovalce in strokovno javnost v spremljanje izvajanja.
• Omogočiti neodvisni nadzor, npr. Računsko sodišče.

Res je, da je dolgotrajno oskrbo potrebo urejati in urediti, a na transparenten in jasen način. Način, ki ga je mogoče uresničiti!

Zato velja! Solidarnost DA – nejasnosti NE!/Avtor: Janez Temlin, Ljubljanske novice, s pomočjo UI/Foto: arhiv LN/