Slovenija, 4. avgust 2025 – Vladni predstavniki zadnje dni, predvsem na nacionalni televiziji, ponujajo informacije o tem, kaj je (po)storjeno na področju sanacij, povezano s katastrofalnimi poplavami v začetku avgusta 2023. A je zanimivo, da doslej ni bilo natančno predstavljeno, in sicer, da bi državljani dobili jasen vpogled, kaj se je naredilo in uredilo.

Če so bile te informacije morda spregledane, ne bi bilo odveč, da se po dveh letih po zgodovinski ujmi, ki je prizadela zelo velik del države, to državljanom objavi, kaj je bilo narejeno, krajevno – lokacijsko – pa tudi finančno pregledno.

Javnost – davkoplačevalci – imajo namreč pravico do preglednih, natančnih in krajevno specifičnih informacijah povezano z napredki sanacije. In sicer zato, ker so tovrstne informacije ključne za ohranjanje zaupanja, preglednosti porabe javnih sredstev in za podporo prizadetim prebivalcem.

In kaj bi bilo smiselno javno objaviti?

1. Pregled sanacijskih del po občinah ali naseljih:
   • Kaj točno je bilo postorjeno (npr. sanacija cest, vodotokov, komunalne infrastrukture, mostov).
   • Kdaj so bila dela opravljena oziroma dokončana.
   • Katera podjetja so sodelovala pri izvedbi del.
2. Podatki o nadomestnih domovih:
   • Število v celoti zgrajenih in že vseljenih nadomestnih domov.
   • Kje so ti domovi locirani.
   • Koliko upravičencev še čaka na nadomestne rešitve.
   • Informacija o modelu financiranja (npr. državna pomoč, občinske podpore, EU sredstva).
3. Finančna preglednost:
   • Skupni stroški po posameznih projektih in območjih.
   • Poraba sredstev iz državnega proračuna, evropskih skladov in donacij.
   • Primerjava ocenjene vs. dejanske cene projektov.
4. Objava v obliki javno dostopnega digitalnega zemljevida (GIS):
   • Da bi bilo mogoče vizualno slediti napredku po krajih.
   • Z možnostjo filtriranja po vrsti sanacije, datumu, izvajalcu itd.

Zato avgusta 2025 ostaja ključno vprašanje: Kaj točno je bilo postorjeno – in kje? Koliko obljub je bilo izpolnjenih? Koliko ljudi je še vedno brez ustrezne nastanitve, brez doma? In predvsem – kje so uradni podatki, ki bi vse to jasno prikazali?

Res je, da vladni predstavniki – ne vlada – predvsem v oddajah nacionalne televizije, redno poudarjajo, kako veliko je bilo narejenega na področju sanacije. A večinoma govorijo o vsoti denarja, ki je bila dodeljena ali načrtovana, ne pa o tem, kaj to konkretno pomeni za posamezne kraje, družine in ljudi.

Dejstvo je, da javnost prejema le splošne ocene in napovedi, medtem ko manjkajo:

• pregledi napredka po krajih, naseljih ali občinah,
• podrobnosti o zgrajenih ali še nezgrajenih nadomestnih domovih,
• pregled porabe sredstev po projektih in izvajalcih.

Namesto celostne, digitalno dostopne evidence dobivamo izjavne vtise, ki niso nujno skladni z dejanskim stanjem na terenu.

Zato bi bilo prav, da bi se javnosti povrnilo zaupanje in da bi se vzpostavila kultura transparentnosti, da se:

1. Vzpostavi javno digitalno platformo, kjer bodo objavljeni vsi projekti, razdeljeni po krajih, z opisom, vrednostjo in časovnico izvedbe.
2. Seznama vseh nadomestnih gradenj, z lokacijo, statusom (zgrajeno/načrtovano/odloženo), vključno s številom družin, ki so že vseljene.
3. Redno mesečno poročanje po občinah, kjer župani v sodelovanju z državnimi službami posredujejo točne podatke o napredku, a tudi težavah s katerimi se morda soočajo.
4. Pregled nadzora in porabe sredstev, vključno z imenovanji izvajalcev, razpisnimi pogoji in nadzorom izvedbe.

Na spletni strani vlade RS z naslovom »Ukrepi države za pomoč po poplavah avgusta 2023« so navedeni naslednji cilji:

• Nadomestne gradnje za uničene domove
• Psihosocialna pomoč
• Sanacija infrastrukture
• Vzpostavitev posebnega urada za obnovo
• Pregledna poraba sredstev
• Pomoč občinam in podjetjem

Vir: http://www.gov.si/teme/poplave-2023/ukrepi-drzave (dostop avgust 2025)

V teoriji zveni odlično. Toda na terenu mnogi pravijo drugače.

In še to! Poudarjamo, da ta pobuda s to objavo ni politično motivirana, temveč temelji na osnovni državljanski in novinarski dolžnosti – vprašati, preveriti, vztrajati pri odgovoru.

Mnogi ljudje so izgubili vse. Ne potrebujejo PR izjav, temveč informacije, rešitve in zaupanje, da je državni sistem še vedno v službi javnosti, ne pa obratno.

Če je bilo – kot se navaja – veliko narejenega, potem ni razloga, da tega ne bi pokazali. S konkretnimi številkami, po krajih, po projektih. Če pa teh podatkov ni, potem se poraja še bolj neprijetno vprašanje: Ali vse obljube imajo temelje?

Kot družba si, namreč ne smemo več privoščiti, da ob tako resnih situacijah ostajamo v informacijski megli. Dejstvo je, da se kultura odgovornosti začne s kulturo transparentnosti.

Zaključek – Učinek poplav avgusta 2023, ki je bil najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije, se zdaj ocenjuje na okoli tri milijarde – takoj po poplah pa je vlada /predvsem predsednik vlade/ nakazovala, da bo sanacija zahtevala 9 milijard sredstev. Ker gre tudi pri “manjšem” znesku še vedno za velik denar to zahteva odgovore, kaj se je že naredilo, in kaj se bo, in tudi, kdaj se bo. To pa pomeni, da je zelo pomembna preglednost, ki ne sme biti politično preigravanje med levimi in desnim. /Objavo pripravi:Janez Temlin v sodelovanju z UI/Fotografije – ponazoritvene iz stanja avgust 2023/