Slovenija, 7. avgust 2025 – Test, ki so ga pripravi pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) je pokazal, da za kakovostno ekstra deviško oljčno olje ni treba odšteti celega premoženja – liter dobrega dobite že za manj kot 10 evrov. Čisto na vrhu njihovega testa sta dve slovenski olji. Ob tem so dodali, da niso vsa testirana olja ekstra deviška, čeprav je tako zapisano na njihovih embalažah.

Ve se, da ekstra deviško oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, ki ga mnogi povezujejo z zdravju koristnimi učinki. Prav zaradi priljubljenosti in visoke cene pa se pogosto pojavljajo dvomi o pristnosti izdelkov na trgu. Na ZPS testu se je znova pokazalo, da si vsa oljčna olja, označena kot ekstra deviška, tega imena ne zaslužijo.

Glavne ugotovitve testa oljčnih olj

• Na ZPS testu 11 oljčnih olj so tri vzorce zaradi senzoričnih napak ocenili kot deviško olje, saj ne dosegajo standarda za ekstra deviško. Sicer niso nevarna za uživanje, a ne izpolnjujejo pričakovanj glede okusa in arome.
• Pozitivno je, da noben vzorec ni kazal znakov mešanja z drugimi olji – analiza sestave in kemijskih parametrov je potrdila skladnost z zahtevami za ekstra deviško olje.
• Test je tudi pokazal, da imajo vsa olja ustrezno maščobnokislinsko sestavo, pri čemer so nekatera izstopala po večjem deležu oleinske kisline, kar pomeni boljšo prehransko vrednost in stabilnost.

ZPS nasvet

• Če vam finančno stanje dopušča, izberite ZOP Slovenska Istra. Izpolnjuje strožja merila kakovosti in z nakupom podprete slovenske pridelovalce.
• Kakovostno olje je lahko tudi cenovno dostopno.
• Olje hranite v temnem in hladnem prostoru (ne ob štedilniku ali na svetlobi). Odprto steklenico hranite v temnem prostoru in nikakor ne na toplem.
• Uporabljajte premišljeno. Oljčno olje je zdravju koristno, a tudi z »zdravimi« maščobami ne pretiravajte.

Glavne sestavine oljčnega olja so mešani trigliceridni estri palmitinske, oleinske in drugih maščobnih kislin. V sledovih vsebuje tudi skvalene (do 0,7 %) in sterole (okoli 0,2 % fitosterola in tokosterolov). Sestava oljčnega olja je odvisna od sorte oljk, zemljepisne lege in nadmorske višine oljčnika, časa pobiranja oljk in postopkov iztiskanja.

Pri stiskanju oljk v procesu pridobivanja deviškega oljčnega olja ostanejo tropine, ki vsebujejo le 6 % olja, ki ga lahko pridobijo s kemijskim postopkom. Tako pridobljeno olje tržijo kot olje iz oljčnih tropin.

In še to! Slovensko oljčno olje prodamo večinoma v Sloveniji, vendar je stopnja samooskrbe z oljčnim oljem majhna (od 10 do 20 odstotkov). Ker pa se povpraševanje in poraba oljčnega olja povečujeta, narašča uvoz oljčnega olja.

V mednarodnem okolju in Evropski uniji je slovenska pridelava oljčnega olja količinsko majhna. Delež proizvodnje v tonah je 0,02 odstotka, pridelek oljk pa zaradi vremenskih razmer med leti zelo niha. Potrošnja  v Sloveniji v zadnjih letih znaša 2.100 ton oljčnega olja (1,3 litra na prebivalca na leto) in je v primerjavi z drugimi proizvajalkami oljčnega olja majhna.

Skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Prav na slednjih območjih bi želeli postaviti še več novih nasadov. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami se bo skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3.000 hektarjev./LN in javna objava ZPS/