Slovenija, 10. avgust 2025 – V Sloveniji je vse več državljanov, predvsem tistih, ki niso ozko politično usmerjeni, ne na levo ne na desno, ki se soočajo z občutkom, da državo vodijo ne prav ustrezno usposobljeni ljudje. Kvazi politiki, ki državo in družbo usmerjajo tako, da so pragmatično razmišljujoči državljani in davkoplačevalci vse bolj odrinjeni na obrobje družbenih dogajanj.

Res je, da del teh državljanov  nosilci vse bolj spačenih političnih in družbenih usmeritev ne obravnavna kot politične nasprotnike, ampak, kar je še hujše, je to, da morajo ti ljudje usmeritve t. i. vladajoče elite, brez možnega ugovora upoštevati, ter brez ugovora izvajati njihove, na hitro pripravljene in nedodelane zakone in usmeritve.

Pa si poglejmo le nekaj takšnih:

Dolgotrajna oskrba – Državljani že plačujejo prispevke za dolgotrajno oskrbo, a minister za solidarno prihodnost, Simon Maljevac, še vedno ni jasno povedal, kaj bodo ljudje za ta denar – ki ga bo zbrano ogromno za naše razmere – dejansko dobili. Gre torej za pomanjkanje jasnih informacij, kar spodkopava zaupanje javnosti.

Plačna politika – Plače so pri določenih elitnih poklicih že urejene, za številna slabo plačana dela pa prave rešitve še vedno ni, čeprav bo potrebno zanjo zagotoviti veliko davkoplačevalskega denarja. To stanje ustvarja občutek družbene nepravičnosti in poglablja prepad med posameznimi sloji prebivalstva.

Šolstvo – Šolski sistem nima jasne, celovite in je brez resne dolgoročne strategije razvoja. Namesto usklajenega načrta se sprejemajo parcialni ukrepi, ki ne naslavljajo ključnih izzivov prihodnosti, kaj naj ta zagotavlja.

Davčna politika – Davki se pobirajo, a javnosti ni jasno, kako in kje se ta denar porablja. Vpliv podražitev je občuten, vlada pa pogosto sprejema ukrepe na hitro, brez ustreznega nadzora trga in konkurence. Zanjo je pomembno le, da odloča.

NVO-ji – Med letoma 2019 in 2023 naj bi več kot 183 slovenskih nevladnih organizacij izvedlo 550 projektov z evropsko podporo, katerih skupna vrednost presega 569 milijonov evrov. Kljub obsežnim vložkom pa manjka podatek o dejanskem učinkovanju projektov, zlasti kazalnikov učinka. Ob tem pa v Sloveniji trenutno še vedno ni enotne definicije, kaj nevladna organizacija (NVO) je.

Medijska (ne)uravnoteženost – Pragmatično razmišljujoči državljani nimajo možnosti, da bi svoje poglede predstavili javnosti, saj so pogosto spregledani v javni RTV-hiši, ki jo mora skladno z zakonom brez ugovora in vpliva financirati. Ostali mediji so po obsegu dosegov premajhni, da bi vplivali na širšo javno razpravo. Je pa res tudi, da so preveč politično obarvani. Žal v sedanjem stanju to velja tudi za zelo levo politično umerjeno nacionalno televizijo, razen njenih redkih pragmatično usmerjenih oddaj, ki pa so v manjšini.

Migracijska politika – Preselitvena politika v Sloveniji je zelo slabo nenadzorovana in se zaradi tega povečuje obremenitev socialnih transferjev. Posebej problematično je, da med priseljenimi pogosto prevladujejo kadri z nižjo izobrazbeno strukturo, kar dolgoročno vpliva na trg dela in javne finance. A vse se izvaja z izgovorom, da se kadre potrebuje za razvoj država.

“Tihi” kapital iz Balkana – Balkanski investitorji vse bolj silijo s svojim nepreverjenim kapitalom v Slovenijo. Zato se zastavlja vprašanje, ali ima Slovenija ustrezne vzvode, da ti ne bi imeli prevladujočega vpliva na gospodarsko usmeritev in s tem tudi na politiko države.
In naš pogled – Dejstvo je, tihi, a agresivni vstop določenih balkanskih investitorjev v slovensko gospodarstvo ni nekaj, kar bi smeli podcenjevati. Vprašanje ni nacionalno ali regionalno sovraštvo, temveč vprašanje gospodarske neodvisnosti in dolgoročne razvojne vizije. Namreč, če ni aktivne politike in strategije – NI JE -, kapital sam po sebi oblikuje gospodarsko realnost – pogosto mimo interesov države in državljanov.

No, to je le nekaj pogledov, ki motijo vse več državljanov, predvsem tistih, ki niso ozko politično usmerjeni. Dejstvo je, tako pravijo, da ob takšnem stanju Slovenija še dolgo ne bo država, kjer se bodo odločitve sprejemale na temelju dejstev in dolgoročne vizije, in ne na osnovi trenutnih in kratkoročnih političnih interesov.

Da bo stvar jasno opredeljena! Natopil je čas, ki zahteva več preglednosti in pragmatizma v Sloveniji. Namreč, če se to v kratkem ne bo zgodilo – to je naše mnenje- se lahko zgodi, da države in te družbe ne bo več mogoče ustrezno sestaviti v napredno usmerjeno celoto. Ali še drugače! Ta vse bolj razsuta država in družba potrebuje pregledne podatke, odprto razpravo in spoštovanje mnenj državljanov – brez političnih filtrov in samohvale, ne glede na to, kdo je na oblasti.

Zaključek pogleda s pozivom – V primeru, če vlada in odgovorne institucije menijo, da navedbe v tem pogledu ne držijo, je njihova dolžnost, da jih javno in z dokazi ovržejo.
Da bo jasno! Odgovorov ne potrebujemo mi, ampak vedno več državljanov, predvsem tistih, ki niso ozko politično usmerjeni, ne na levo ne na desno, in se soočajo z občutkom, da to državo vodijo ne prav ustrezno usposobljeni politiki./J. Temlin/Fotografija le ponazoritvena/