Slovenija, 14. avgust 2025 – Znano je, da je Slovenija na križišču evropskih koridorjev. Zato bi bilo prav, da vam Alenka Bratušek  ministrica za infrastrukturo predstavi to, kar vam še ni. In sicer, da je Slovenija strateško postavljena na stičišču TEN-T koridorjev (Baltsko–Jadranski) in ima potencial postati ključno logistično vozlišče za sever–jug in vzhod–zahod promet.

Da bi ti podatki le prišli do javnosti, in ne te obšli, ker ministrica nima časa, smo se odločili pomagati Alenki Bratušek in njenim kadrom, in sicer, da bi skupaj z UI pripravili objavo, s katero bi v kratkem pregledu ponudili predstavitev pomembnosti položaja Slovenije v evropskih koridorjih. Pa tudi kaj je Slovenija že postorila, kaj misli, da bo postorila, in kar je najpomembneje, kaj še mora postoriti, da bo izpolnila – PREDVSEM svojem interesu (seveda tudi to Evropo, saj je njen del) -, in sicer to, da bo res postala strateški infrastrukturni del vozlišča Evrope. In ne, kot zdaj, ko so avtoceste, velik del leta, »parkirišče« za avtomobile in tovornjake, na, ne prav obnovljenih tirih (kar ni krivda, le sedanje ministrice) pa za kompozicije iztirjenih vlakov (da se ve, Slovenija premore okoli 1080 km enotirnih prog).

Pa pojdimo po vrsti:

1) Zgodovinski okvir (1991–2025) — kratko – Po osamosvojitvi (1991) je Slovenija postopoma gradila avtocestni križ in vzdrževala železniško omrežje, vendar so bile večje kapitalske investicije v železniško tovorno infrastrukturo dolgo časa omejene. V zadnjem desetletju (posebno po vstopu v EU) so prioritete postale: integracija v TEN-T, povečanje konkurenčnosti Luke Koper in preusmeritev tovora s cest na železnico. Večjih projektov (Drugi tir, ERTMS, obvoznice) ni bilo mogoče dokončati brez večletnega načrtovanja in iskanja evropskih virov. (glej: nacionalne strategije in 2TDK). Portal GOV.SIMobility and Transport

2) Trenutno stanje: glavna ozka grla in projekti

A. Divača — Koper (Drugi tir)

• Kaj: Drugi tir, 27,1 km dvotirne trase med Divačo in Koprom, z več tuneli in viadukti.
• Zakaj pomembno: predstavlja glavno sever–jug železniško povezavo do Luke Koper — v mnogih ocenah največje ozko grlo v slovenskem prometu. Po izgradnji se kapaciteta pričakovano bistveno poveča (več kot dvakrat). 2TDKRailFreight.com
• Status (2025): Gradnja v teku; javne objave in mediji navajajo predviden dokončni rok marec 2026, a so se med izvedbo pojavile zamude in dela, ki bodo za nekaj obdobij omejila kapaciteto (pretežni gradbeni posegi povzročajo začasne omejitve). Pričakovano odprtje rok z deli na terenu: 2026. railwaypro.comRailFreight.com

B. Luka Koper — pomorska in zaledna infrastruktura

• Kaj: Širitev pomolov, terminalov (Pier I northern extension, druge naložbe) in digitalizacija terminalov.
• Zakaj pomembno: pristanišče širi kapaciteto, vendar je njegovo zaledno povezovanje ključno, da se ta kapaciteta ni “ulegla” zaradi pomanjkanja železniških/cestnih povezav. WorldCargo NewsLuka Koper d.d.

C. Modernizacija železnic (ERTMS, dvotirnost)

• Kaj: Uvedba ETCS/ERTMS na TEN-T progah in dopolnitve dvotirnih odsekov (prilagoditev za daljše vlake, višje osne obremenitve).
• Status: Slovenia izvaja ERTMS; državne in EU strani navajajo postopno opremljanje in dekomisioniranje sistemov Class B (INDUSI) v TEN-T do 2025 (širše omrežje do 2031). ERTMS je ključna interoperabilna zahteva za mednarodni tovorni promet. Mobility and TransportPortal GOV.SI

D. Cestne povezave in obvoznice (primer: Novo Mesto)

• Kaj: Nedokončane obvoznice in manjkajoči avtocestni povezovalni odseki ustvarjajo lokalne zamaške in poslabšujejo tranzitno zmogljivost.
• Primer: Novo Mesto eastern bypass — 9,8 km expressway, sofinanciran z EIB (€120m), projekt v postopku izvedbe/financiranja. Takšni projekti zmanjšajo lokalne zastoje in izboljšajo povezljivost z A2. eib.org+1

E. Posledice gradbenih del in kratkoročne kapacitete

• Med gradbenimi posegi (npr. pri Drugi tir) se pričakujejo začasne redukcije železniških zmogljivosti; velike logistične družbe (Maersk) so že opozorile na začasne kapacitete zmanjšanja v 2025–2026. To zahteva koordinacijo, nadomestne kanale in jasen obvestilni sistem, da tovorniki ne preusmerijo prometa trajno. maersk.comPort Technology International

3) Kratek pregled ključnih projektov (tabela — jedro)

(Tu dam jedrni povzetek. Za polno tabelo z viri, datumi in stroški pripravim Excel. Vir vsake vrstice v oklepaju.)

• Drugi tir Divača–Koper — v izvajanju, odprtje predvideno 31.3.2026 (gradbena faza). 2TDKRailFreight.com
• Pier I (Luka Koper) — podaljšanje (northern extension), pogodba podpisana, izgradnja 2025–2026. WorldCargo News
• ERTMS (TEN-T osi) — postopno uvajanje; cilj dekomisioniranje INDUSI v TEN-T do 2025, širše do 2031. Mobility and Transport
• Novo Mesto eastern bypass (DARS) — finančna podpora EIB (€120m), projekt v izvedbi/pripravi. eib.org
• Vrsta manjših obvoznic in rekonstrukcij (Ljubljana ring / lokalne investicije) — različni roki in financiranja (državni / EU). Portal GOV.SI

4) Tveganja in politično-administrativne ovire

1. Zamude v postopkih (okoljska soglasja, razlastitve, pritožbe) — projekti se zaradi tega pogosto zavlečejo za leta. (opazno pri velikih tunelskih/dolgovih projektih). china-cee.eu
2. Začasne zmanjšane kapacitete med gradnjo — lahko povzročijo kratkotrajno preusmeritev toka blaga (npr. v Hrvaško/Italijo) in izgubo tržnega deleža. Družbe so že signalizirale omejitve zmogljivosti. Port Technology Internationalmaritimegateway.com
3. Neusklajeno financiranje in razdrobljene prioritetne rekonstrukcije — brez konsolidirane nacionalne prioritete in hitrega dostopa do evropskih instrumentov je izvedba počasna. eib.org

5) Časovnica in prioritetni milestones (priporočeno)

Cilj: Jasno usmeriti ukrepe do 2030 (EU TEN-T cilj za osnovno omrežje). Predlagana, visoko-prioritetna časovnica:

• 2025 Q3–2026 Q1: Zaključek gradbenih faz Drugi tir (odprtje/operativno testiranje). Če zamude, zagotoviti začasne logistične alternative in komuniciranje z operaterji. RailFreight.com
• 2025–2027: Popoln zaključek ključnih pristaniških razširitev (Pier I) in uskladitev z železniškim razporejanjem. WorldCargo News
• 2025–2030: Kompletna ERTMS implementacija na vseh TEN-T progah in dekomisioniranje Class B na TEN-T do 2025 ter na širšem omrežju do 2031; pospešiti dvotirnost kritičnih odsekov. Mobility and Transport
• 2025–2028: Izvajanje cestnih bypassov (Novo Mesto in druge prioritete) z EIB/evropskimi skladi. eib.org

6.  Konkretna priporočila (kratko in akcijsko usmerjeno)

1. Operativni prioritetni program (Interventni načrt 2025–2030) — kabinet ministra in predstavniki DARS, 2TDK/Infra-Agencije, Luke Koper ter finančni partnerji (EIB, Ministrstvo) naj uskladijo mesečni roadmap z jasnimi KPI (št. vlakov/dan, manjkajoči km dvotirja, roki). (akcija: vzpostavitev “Command centre” za projekte).
2. Urediti začasne logistične rešitve za obdobje gradnje — določiti dopolnilne intermodalne kapacitete v zaledju, integrirati železniške nadomestne storitve in časovno optimizirati commercial notices (akcija: krizni operativni plan z Luka Koper in operaterji). Luka Koper d.d.Port Technology International
3. Pospešiti ERTMS in dvotirne nadgradnje — zagotoviti dodatno administrativno podporo (hitrejše odločanje o razlastitvah, prednost normativom), izkoristiti EU CEF in EIB sredstva. Mobility and Transporteib.org
4. Transparentno poročanje in javni dashboard — mesečno spremljanje napredka z meritvami ključnih kazalnikov za javnost in investitorje (število vlakov, kontejnerski pretok, realizirani roki). (akcija: Ministrstvo + Luka Koper objavita dashboard).
5. Regionalno dogovarjanje o pretočnosti — koordinacija s sosedami (Italija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska) glede usklajevanja ročnih rokov in tehnoloških standardov (ERTMS stopnje). Mobility and Transport

7) Zaključek — politični poziv

Slovenija ima realno priložnost utrditi svojo vlogo kot logistično prehodno jedro med Srednjo Evropo in Jadranom. To pa zahteva hitro, koordinirano in transparentno izvedbo ključnih projektov do 2030 — z jasnim poudarkom na Drugi tir, ERTMS, zalednih povezavah Luke Koper in strateških obvoznicah. Če se ukrepi izvajajo počasi ali razdrobljeno, obstaja tveganje trajnega izgubljanja tranzitnih tokov in gospodarskih priložnosti. osw.waw.pleib.org

Dejstvo je, da je  Slovenija v zadnjih 34 letih, ko je samostojna država, naredila premalo, da bi bila res aktiven evropski koridor. No, da je to zemljepisno, je res! A težava je ta, da ob takšnih zastojih, kot so jih dolžni vozniki osebnih vozil in tovornjaki na naših avtocestah, je milo rečeno težko govoriti o resni evropski povezovalni infrastrukturi. Da ne govorimo o železnici, kjer je še veliko prog iz časov, ko je deželo Kranjsko upravljal – mož z belo brado in mogočnimi brki.

Kot ste lahko opazili, se nismo posebej trudili vznemirjati ministrice, da vam ni ona predočila stanja. Logično, ker ona veliko časa potrebuje, da se fotografira v oranžnem brezrokavniku in beli gradbeni čeladi. In sicer s tistimi, ki ji nato na mizo prinašajo anekse za podražitve gradnje za ne prav strateško uravnoteženo izvedbo infrastrukturne strategije države, ki je postavljena na stičišče TEN-T koridorjev. Postavljena, kar pa bo zahtevalo še zelo veliko časa, da bo v praksi uresničena./Objavo pripravil J.T. s pomočjo UI/