Evropa, 15. avgust 2025 – Najnovejša raziskava Britanske gospodarske zbornice je pokazala, da kar 48 % podjetij v naslednjem letu spet pričakuje prisotnost na delovnem mestu s polnim delovnim časom, kar je skoraj dvakrat več kot v letu 2023. Nadaljnjih 41 % jih je v preteklem letu poostrilo pravila glede prisotnosti. Raziskava je tudi pokazala, da takšne spremembe niso vedno pozitivno sprejete, saj je 9 % zaposlenih že dalo odpoved zaradi zahtev po vrnitvi na delovno mesto.
Vendar pa vrnitev prinaša več izzivov, kot so jih delodajalci pripravljeni obravnavati, opozarjajo strokovnjaki za energetsko učinkovitost iz podjetja Exergio , ki se ukvarja z energetsko učinkovitostjo in dela s komercialnimi stavbami. Trdijo namreč, da številni pisarniški sistemi ne morejo uskladiti potreb po ogrevanju in hlajenju z dejansko zasedenostjo, kar je treba rešiti »najprej in predvsem«.
Na splošno naraščajoče število ljudi na lokaciji pomeni večje povpraševanje po doslednem ogrevanju, hlajenju in kakovosti zraka.
»Dandanes se lahko napol prazna pisarna še vedno hladi, kot da bi bila polna, sejna soba, ki je ob 15. uri polna, pa se zanaša na urnik, nastavljen na 9. uro zjutraj. Statični nadzor je bil smiseln, ko je bila zasedenost predvidljiva, zdaj pa ni več in za to moramo uvesti nove rešitve. To neskladje vodi do potrate energije in neenakomernega udobja,« pravi Donatas Karčiauskas, izvršni direktor podjetja Exergio.
Karčiauskas predlaga, da bi lahko nadzorni sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, sinhronizirali delovanje stavb, hkrati pa upoštevali zasedenost v realnem času in druge pogoje, vse to pa bi lahko delovalo z obstoječo infrastrukturo.
Takšni sistemi se optimizirajo in izboljšujejo s sledenjem podatkov iz različnih senzorjev, zgodovinske zasedenosti in vremenskih napovedi ter prilagajanjem ogrevanja in hlajenja v realnem času. Neodvisne študije kažejo, da lahko zmanjšajo porabo energije za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo za 20–30 %, hkrati pa ohranijo udobje stanovalcev .
»Udobje je postalo odločilni dejavnik pri tem, ali zaposleni sprejmejo idejo o vrnitvi v pisarno. Če želite, da se ljudje vrnejo, jih ne pričakajte z zadušljivo sejno sobo ali ledeno mrzlo mizo,« je nadaljeval Karčiauskas. »Verjamem, da udobje povečuje produktivnost, in to lahko dosežemo s pametnimi energetskimi sistemi.«
Po mnenju Karčiauskasa je vse težje prezreti vprašanje udobja. Evropa se v zadnjem času sooča z več vročinskimi valovi, zaradi česar sistemi za upravljanje energije v pisarnah delujejo z največjo zmogljivostjo.
»Ne moremo zahtevati od ljudi, da se vrnejo v pisarne, če najprej ne poskrbimo za njihove potrebe po udobju. V Evropi se ravnokar bliža nov vročinski val in že smo videli, kako se ljudje počutijo v pisarnah med dnevi s 0 stopinjami Celzija,« je opozoril. »Pisarne niso bile zgrajene za to ekstremno vročino. Pomanjkanje produktivnosti je ena stvar, a postaja tudi zdravstveni problem.«
Po mnenju strokovnjakov številne pisarne še vedno niso pripravljene zagotavljati stalnega udobja svojim zaposlenim zaradi spreminjajočih se vzorcev zasedenosti in pogostejših ekstremnih vremenskih razmer.
Prvi korak, trdijo, je naložba v orodja za optimizacijo energije, ki prilagajajo ogrevanje in hlajenje glede na dejansko zasedenost in notranje razmere.
»Tehnološki del smo že rešili,« pravi Karčiauskas. »Ni vam treba odstraniti sistemov ali začeti prenove. Namestitev sistemov, zaradi katerih bo vaša stavba dovolj pametna, da se bo lahko odzvala na podnebne spremembe, je prava pot.«/LN/