Slovenija, 24. avgust 2025 – Pravijo, da pesnik nikoli ne nagovarja »vseh povprek«, pač pa le izbrance po duhu, zato naj bi bil mnogim tudi težko razumljiv. A mi smo našli pesnika, ki svoja čustva izraža z besedami, ki so razumljive vsem in spodbujajo vse.

Gre za pesnika, ki je avtor enajstih pesniških zbirk: Sava šumi, Romantičen večer, Budne sanje, Pot do neba, Sopotniki, Srce na zidu, Odsev vrednot, Nadahnjenje, Ko te ni, Sem in Dar.
In kdo je pesnik, ki z nami vsako nedeljo “naredi” poetov korak? To je pesnik Srečko Čož, ki je tokrat za vas in za nas izbral te tri pesmi, in sicer:

TE STAROST NE IZDAJA

Brez sivih las videti si mlajša,
s kano rjavo spretno jih prikrivaš sama,
kostume ozke dobro nosiš,
vsakdanja joga ti pri tem pomaga,
parfum potonik ti pristaja,
dišiš kot prava, zapeljiva dama,
še si lahko privoščiš krila krajša,
krčnih žil na nogah nimaš,
gube na obrazu spretno skrivaš,
kreme dobre dobro uporabljaš,
prijaznost tvoja je odlika,
vsakogar pogovor s tabo mika,
dobrota angelska je v tebi,
z njo prikupnost daješ sebi
in jo še večkrat drugim trosiš,
da zase je samo ne nosiš –
te človek mora rad imeti,
skromnemu razkošno
je s teboj živeti.

ROMANTIKI Z MENOJ NAKLONI LEPŠE ČASE

S predlogi za drugačnost sem izpraznjen,
z vlogo spremljevalca sem sprijaznjen,
odvisna nisi od ljubezni moje,
odveč napake si očitaš svoje.

Nihče spregledati ne more tebe,
oziraš brez potrebe se v sebe,
kot da bi rada še bila devica,
počasi dozorevaš kot svetnica.

Ne dvomiš v vrednote, ki so v tebi,
ne puščaš rada si veselja k sebi,
pravilom pisanja vselej prikimaš,
kot da moči za nov začetek nimaš.

Skrbiš premalo zase in preveč za druge,
rada delaš jim usluge,
postavi se že enkrat zase,
romantiki z menoj nameni lepše čase.

DVOSTRANSKO SLOVO

Preden grem na pot,
čutim ta nostalgični občutek,
da dve strani ima
najino slovo.
Vselej te k sebi stisnem,
poljubček ti pritisnem
in se nasmehnem,
čeprav mi je hudo.
A po drugi strani
mi je lepo,
zelo, zelo lepo,
ko rečeš mi:

»Previdno vozi in počasi,
ko prideš se oglasi,
da me ne bo skrbelo.«

In si rečem:
»Kako lepo,
da zete kdo skrbi,
da s tabo upa,
te razume,
ti zaupa.«

Kako lepo,
da ti zame ni vseeno,
da zate ni nič izgubljeno,
da me nikdar ne izdaš,
da te lahko pokličem,
da z menoj poklepetaš,
da sva v pogovoru odkrita,
da sva igriva
in se skupaj veseliva
vračanja domov
z veliko sonca,
kjer objemom
videti ni konca.