Slovenija, 1. september 2025 – V Sloveniji je že nekaj časa v ospredju tema, ki del plačnikov prispevka RTV razburja predvsem zaradi veliko ponovitev oddaj in predvsem preko 2000 ustvarjalcev in realizatorjev programa. Že v uvodu naj dodamo, da ta pogled ni politično usmerjen, ampak je namenjen kratki ponazoritvi, kakšen je učinek števila zaposlenih na naši javni televiziji v programskem smislu – no tudi finančnem. In to v primerjavi z nacionalnima televizijama severne in južne sosede.
Zato smo iskali primerjavo slovenske nacionalne televizije s programoma sosed – Avstrije in Hrvaške -, glede na obvezni prispevek, število zaposlenih, program in število ponovitev oddaj. Menili smo, da bi bilo to zanimivo za plačnike RTV prispevka, predvsem za tiste, ki zahtevajo ukinitev prispevka in pozivajo vlado, da delovanje RTV Slovenija financira iz proračuna. Ob tem velja dodati, da je tudi v Avstriji dana pobuda, da bi se njihova nacionalna televizija naj financirala iz proračuna.
In na omenjenih izhodiščih smo prišli do naslednjih ugotovitev:
V sodobnem medijskem okolju javne nacionalne televizije igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju raznolikih vsebin, ki segajo od izobraževalnih programov in družbeno pomembnih programov informativnih oddaj do zabavnih oddaj.
Zato se v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem te institucije financirajo predvsem prek zakonsko določenih prispevkov, kar omogoča neodvisno produkcijo. Ta članek primerja programe RTV Slovenija, ORF (Avstrija) in HRT (Hrvaška) z vidika števila ponovitev oddaj, učinka števila zaposlenih na programsko shemo ter razporeditve sredstev za vsebinsko produkcijo, brez političnih vidikov. Podatki temeljijo na javno dostopnih informacijah in analizah, ki kažejo na razlike v učinkovitosti in raznolikosti ponudbe.
Financiranje prek prispevkov: Podobnosti in razlike
Vse tri države uporabljajo model financiranja prek mesečnih prispevkov na gospodinjstvo (v Sloveniji je osnova električni priključek), kar naj bi zagotavljalo stabilen vir sredstev za produkcijo programov. V Sloveniji znaša prispevek za RTV Slovenija 14,02 evra na mesec, kar je bilo nedavno prilagojeno za pokrivanje rastočih stroškov. V Avstriji je prispevek za ORF 15,30 evra, kar vključuje tudi regionalne prispevke in se zaračunava na gospodinjstvo. Na Hrvaškem pa HRT pobira 10,62 evra, kar je nižje, a še vedno predstavlja glavni vir prihodkov.
| Država | Višina mesečnega prispevka | Letni znesek | Opomba |
|---|
| Slovenija (RTV SLO) | 14,02 € | 168,24 € | brez razreza porabe |
| Avstrija (ORF) | 15,30 € | 183,60 € | razprave o proračunskem financiranju |
| Hrvaška (HRT) | 10,62 € | 127,44 € | javno objavlja razrez porabe |
Razlike so opazne v transparentnosti porabe teh sredstev. HRT javno objavlja razrez proračuna, kjer je jasno vidna struktura izdatkov – na primer delež za produkcijo programov, tehnično opremo in osebje. To omogoča pregled, koliko denarja gre neposredno v vsebinsko ustvarjanje.
ORF prav tako ponuja omejene vpoglede v alokacijo, a brez podrobne strukture za širšo javnost. Ta transparentnost vpliva na percepcijo učinkovitosti, saj plačniki lažje razumejo, kako se prispevki pretvorijo v kakovostne programe.
V nasprotju s tem RTV Slovenija ne zagotavlja javnega razreza, kako porablja pridobljena sredstva iz obveznega prispevka, čeprav so nekateri podatki dostopni prek letnih poročil.
Število zaposlenih in njegov vpliv na program
Število zaposlenih je ključni dejavnik, ki vpliva na obseg in raznolikost produkcije. RTV Slovenija zaposluje več kot 2000 ljudi, kar je visoko glede na velikost države, kar zagotavlja realizacijo treh televizijskih kanalov, radijskimi programi (Radio Slovenija pripravlja tri nacionalne radijske programe, dva regionalna programa, dva programa za narodnostne manjšine in en program za tujo javnost), Oddajniki in zveze RTV Slovenija in orkestri.
| Država | Zaposleni | Povprečje glede na prebivalce |
|---|---|---|
| Slovenija | ~2000 | 1 zaposleni na 1000 prebivalcev |
| Avstrija | ~3200 | 1 zaposleni na 2800 prebivalcev |
| Hrvaška | ~2800 | 1 zaposleni na 1500 prebivalcev |
(opomba: številke so približne, a pokažejo razmerje glede na velikost države)
Kot razvidno, ORF v Avstriji zaposluje manj ljudi glede na večjo populacijo, ob tem pa omogoča učinkovito upravljanje štirih nacionalnih kanalov in regionalnih vsebin – tudi po deželah (devetih zveznih dežel).
Hrvaška HRT, je pred nedavnim začela reformo, ki omenja drastično znašanje sedaj 2700 zaposlenih. Ob tem pa načrtujejo optimiziranje stroškov in osredotočenje sredstev za lastne programe.
No, naša RTV Slovenija, vsaj javno, korenitih reform zmanjšanja zaposlenih še ni objavila.
Ponovitve oddaj:
Ponovitve so pogost element v programih javnih televizij, saj omogočajo doseganje širšega občinstva v različnih terminih in optimizacijo stroškov.
Pri RTV Slovenija ponovitve predstavljajo približno 43,8 % programa na nekaterih kanalih, kar vključuje ponovne predvajanja informativnih, zabavnih in izobraževalnih vsebin.
ORF v Avstriji ima nižjo frekvenco ponovitev, saj se osredotoča na dnevne novice in tematske bloke, kot je Zeit im Bild, ki se ponavlja le v glavnih terminih. Regionalni kanali omogočajo večjo raznolikost brez pretiranih ponovitev.
Na HRT pa so ponovitve pogostejše na specializiranih kanalih, kot je HRT 4, kjer se vsebine ponovijo dvakrat dnevno za pokritje različnih časovnih pasov, zlasti za diasporo.
- Primerjava kaže, da RTV Slovenija uporablja ponovitve za zapolnitev obsežnega urnika, medtem ko ORF in HRT dosegata večjo svežino prek partnerstev in zunanjih vsebin. To vpliva na vložek v nove produkcije: višja stopnja ponovitev lahko pomeni manj sredstev za sveže vsebine.
Vložek denarja v program in vsebino
Ključno vprašanje je, koliko prispevkov gre neposredno v ustvarjanje vsebin.
Pri RTV Slovenija prispevki po javno objavljenih podatkih ti predstavljajo približno 62 % prihodkov (124,7 milijona evrov letno), a natančen delež za program ni javno razkrit. Ocenjeno je, da plače zaposlenih porabijo znaten del, kar pušča manj za naložbe v nove, pa tudi obstoječe programe.
ORF alocira sredstva za široko paleto programov, vključno z kulturnimi in informativnimi, z ocenjenim proračunom okoli 683 milijonov evrov za 2025, kjer je poudarek na kakovostni produkciji.
HRT pa javno razkriva strukturo, kjer se sredstva delijo med produkcijo (vključno z novimi oddajami), tehniko in osebjem, kar omogoča boljšo optimizacijo za vsebinske inovacije.
To velja vedeti in se zavedati, kar koli si mislimo o nacionalkah! – Nacionalne televizije imajo posebno vlogo: zagotavljajo informiranje, kulturne vsebine, izobraževalne oddaje ter program, ki ga komercialne televizije pogosto ne pokrivajo. Skupna lastnost RTV Slovenija, avstrijskega ORF in hrvaške HRT je financiranje z zakonsko določenim prispevkom.
Primerjava treh nacionalnih televizij pokaže, da višina prispevka sama po sebi ni ključna – pomembnejša je preglednost porabe in razmerje med sredstvi za plače ter za ustvarjanje novih vsebin.
Avstrijski ORF s podobnim številom zaposlenih ustvari več izvirnega programa, Hrvaška HRT pa z nižjim prispevkom zagotavlja vsaj vpogled v to, kam denar odteka.
Za slovenske gledalce pa je ključno vprašanje, ali več kot 2000 zaposlenih res pomeni bogatejši in raznolik program – ali pa bi bilo z manjšim kadrom in več vlaganja v vsebine mogoče doseči večjo vrednost za plačnike prispevka. Odgovor je, DA! A kako to izpeljati je že drugo vprašanje.
Primerjava tudi kaže, da vse tri televizije zagotavljajo programe, a se ti razlikujejo v frekvenci ponovitev in učinkovitosti zaposlenih. Pri tem izstopa RTV Slovenija tako s številnim osebjem in ponovitvami, medtem ko ORF in HRT zagotavljata svojim gledalcem z manjšim številom zaposlenih na prebivalca veliko več lastnega programa ter večjo preglednost razreza sredstev.
Zaključek – Kdo ponuja boljši program RTV Slovenije, ORF ali HRT -, pa vedno odločajo gledalci. Je pa res, da je težava v vseh primerjanih državah ta, da je težko realno ocenjevati stvari, ki jih plačuješ, ob tem pa nimaš vpliva na tiste, ki program ustvarjajo, kaj šele, kako se porablja denar, ki se jim po sili zakona mora zagotavljati.
- In še to! Stranka Resni.ca je objavila začetek akcije proti obveznemu RTV prispevku.
Od danes, 1. septembra – in bo trajal 60 dni (do vključno 30. oktobra) – bodo začeli zbirati podpise za zakon, ki bi odpravil obvezno plačevanje prispevka RTV prispevka. Po njihovem predlogu bi RTV deloval podobno kot druge naročniške storitve. Plačal bi ga samo tisti, ki bi ga želel gledati. Trenutno ga mora plačevati okoli 640.000 slovenskih gospodinjstev./J. T. in UI/Foto:arhiv LNnovice/