Slovenija, 8. september 2025 – V Sloveniji smo znova priča širjenju referendumske prakse, kjer se orodje neposredne demokracije prepleta s političnimi boji in civilnodružbenimi pobudami.

Ve se, da je steklo zbiranje podpisov za kar štiri pobude, pred tem pa smo že imeli zakonodajni referendum o zakonu o pokojninskem dodatku (ta je potekal 11. maja 2025. Predlagani Zakon o dodatku (ZDPIDU) je bil na referendumu z 92,56 % vseh glasov ter skupno 439.416 glasovi zavrnjen).

Takšna koncentracija pobud odpira pomembna vprašanja: ali vladajoča garnitura sprejema zakone brez zadostnega dialoga, ali pa gre predvsem za politično nagajanje? In predvsem: kako naj se volilno telo znajde med tem plazom pobud?

Referendumske in zakonske pobude, ki so v tej fazi aktivirane:

1. Urejanje trga dela (novela zakona)

• Pobudnik: Sindikat delavcev migrantov.
• Tip: Naknadni zakonodajni referendum.
• Vsebina: nasprotovanje spremembam, ki znižujejo nadomestila brezposelnim čezmejnim delavcem.

2. Prostovoljno končanje življenja (evtanazija)

• Pobudnik: Aleš Primc in Koalicija Proti zastrupitvi bolnikov.
• Tip: Naknadni zakonodajni referendum.
• Vsebina: nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga označujejo za nehumanega in protiustavnega.

3. RTV-prispevek

• Pobudnik: Zunajparlamentarna stranka Resni.ca
• Tip: Zakonska pobuda (5000 podpisov).
• Vsebina: Predlaga vložitev predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero bi med drugim ukinili RTV-prispevek in prešli na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna.

4. Pokojninske krivice 2013–2022

• Pobudnik: Zunajparlamentarna stranka Glas upokojencev pod vodstvom Pavla Ruparja 
• Tip: Zakonska pobuda (5000 podpisov).
• Vsebina: Pobuda za vložitev predloga zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin upokojencem, ki so se upokojili v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2022.

Kaj to pove o vladni politiki?

• Komunikacija in dialog: Vlada je ključne reforme in spremembe uvedla brez zadostnega usklajevanja z interesnimi skupinami. To je posebej vidno pri sindikatu delavcev migrantov in ob vprašanju evtanazije.
• Politična ranljivost: Več pobud se izkorišča tudi kot orožje opozicije za slabšanje vladnega ugleda, kar povečuje polarizacijo.
• Signal nezaupanja: ZDPIDU je bil zavrnjen s skoraj plebiscitno večino, kar je jasen pokazatelj, da del volilnega telesa vladi ne zaupa niti pri simboličnih zakonih.

Politična dinamika ali demokratična vitalnost?

• Legitimna kritika: Referendumi so  dejanja, kjer se izpostavi nezadovoljstvo, ki ga redna politika ne zazna.
• Politična nagajanja: Hkrati pa se jasno vidi, da referendum postaja taktično sredstvo opozicije, s katerim otežuje vladno delo.
• Aktivna družba: Veliko pobud izhaja tudi iz civilne sfere, kar pomeni, da javnost še vedno uporablja demokratična orodja za izražanje svojih stališč.

Zaključek! Torej referendumska dinamika v Sloveniji je ogledalo dveh procesov: pomanjkanja vladnega dialoga in hkratne visoke politične polarizacije.

Za volilno telo je zato ključno, da se ne prepušča zgolj politično vodenim interpretacijam, temveč da si ustvari samostojen pogled na posamezne pobude. Dejstvo je, da bo le na ta način referendum resnično orodje demokracije in ne zgolj političnega manevriranja./Objavo pripravil: J.T. – uporabljena tudi UI/