Slovenija/Ljubljana, 10. september 2025 – Naša največja založba Mladinska knjiga je minuli teden predstavila novosti prevodnega leposlovja, in sicer kar sedem jih je ponudila za ljubitelje knjig.  Za vas smo, žal trenutno šele prelistali izdatno ponudno za dobro branje, ob tem pa se lotili prebiranja ponujenega in sicer naslednjih romanov: Maniac (Benjamín Labatut), Onkraj spomina (Sebastian Barry), Pod površjem (Daniel Glattauer), Podrobnosti (Ia Genberg), O prostornini časa 1 (Solvej Balle), Poletna svetloba, in nato noč (Jón Kalman Stefánsson) ter Sedem praznih hiš (Samanta Schweblin).

No, da smo lažje izbirali in določili vrstni red, ki pa  ga vam ne narekujemo, so nam na predstavitvi novosti pomagali: urednica Darja Marinšek in prevajalec Darko Čuden ter prevajalke Vesna Velkavrh Bukilica, Tajda Liplin Šerbetar, Janina Kos in Marjeta Drobnič.

Pa pojdimo po vrsti, kaj so predstavili:

Roman Maniac avtorjaBenjamína Labatuta, ki se je s prvencem Slepa luč – zanimiv in izjemen roman –  uvrstil med najvidnejša imena novejše latinskoameriške literature, ki se v svoji drugi knjigi vrača k ambivalentni zapuščini genijev preteklega stoletja.

In to je kratki vsebina – V družbi, obsedeni s tehnologijo, razvojem in stalnim napredkom, je kot eden najbolj drznih mislecev obveljal John von Neumann – eden od očetov atomske bombe, izumitelj teorije iger, snovalec osebnega računalnika in pionir umetne inteligence. »Najpametnejši človek 20. stoletja«, uresničitelj človekovih največjih sanj in obenem naših najstrašnejših nočnih mor nas je povedel na pot, na kateri se moramo prej ali slej vprašati: Ali smo v bitki proti strojem že izgubili? No, mi menimo, da ne? Kaj pravi Benjamín Labatut pa izveste, ko boste prebrali Maniaca.

Roman Onkraj spomina – Ganljiv in boleč roman Sebastiana Barryja govori o krhkosti človeškega uma in iskanju resnice.

In kaj pravi vsebina – Nedavno upokojeni policist Tom Kettle se privaja na mir svojega novega doma s pogledom na Irsko morje. Mesec za mesecem skorajda ni srečal žive duše, le občasno je ujel bežen pogled na svojega ekscentričnega najemodajalca in plašno mlado mamo, ki se je preselila v sosednjo hišo. Včasih ga preplavijo topli spomini na družino, ljubljeno ženo June ter njuna otroka.  Zapira se v svoj notranji svet in se predaja spominom, ko na vrata potrkata bivša kolega z mučnimi vprašanji o preteklosti. Policista raziskujeta stari Tomov primer, ki ga tudi sam ni nikdar prebolel, in naenkrat na površje priplavajo boleča spoznanja, ki Toma pahnejo v brezno davno pozabljenih dogodkov.

Irski pisatelj, pesnik in dramatik Sebastian Barry je bil za svoje delo že petkrat nominiran za Bookerjevo nagrado, dvakrat pa je osvojil nagrado costa. V slovenščino je doslej preveden njegov roman Skrito sporočilo.

Roman Pod površjem – Roman Daniela Glattauerja nas popelje v Toskano, kamor se dve avstrijski družini odpravita na dopust. Štirinajstletni Sophie Luise starši dovolijo, da v Italijo povabi tudi sošolko Aayano, somalijsko begunko. Še preden se počitnice zares začnejo, pa se pripeti strašna nesreča, in idilična zgodba se spremeni v nočno moro.

Uveljavljeni avstrijski pisatelj Daniel Glattauer, ki je slovenske bralce navdušil že z deli Proti severnemu vetru, Vsakih sedem valov in Za vedno tvoj, v svoji zadnji knjigi s prepletanjem sodne drame, blogovskih zapisov, elektronskih sporočil, komentarjev in časopisnih člankov prikaže dvolično moralo privilegirane zahodne družbe in njene dvojne standarde skozi oči tistih, ki v tem svetu ne pridejo do glasu. Saj res! Lani smo ga srečali na Avstrijskem knjižnem sejmu na Dunaju – zanimiv sogovornik s izjemno pogledom na svet.

Roman Podrobnosti – Ia Gabriella Genberg je švedska novinarka in romanopiska. Rojena v Stockholmu na Švedskem, je kot pisateljica debitirala leta 2012 z romanom Söta fredag.

Tokrat slovenskim bralcem ponuja knjigo, ovenčano s prestižno švedsko nagrado august, gradi na štirih portretih, stkanih iz spominov na usodne ljubezni, velika prijateljstva in odnose, ki za sabo pustijo neizbrisljivo sled.

In velja dodati! Novela je bila tudi nominirana za mednarodno Bookerjevo nagrado.

O prostornini časa 1 – Serija drobnih knjižic O prostornini časa je ena največjih literarnih senzacij na Danskem v zadnjih letih.

Avtorica je Solvej Balle, ki je doslej napisala pet od načrtovanih sedmih knjig v seriji, nam s svojo junakinjo, ujeto v časovni zanki, pokaže, kako v resnici vsak od nas biva v svojem mehurčku, in nas uči gledati na svet z novimi očmi.

In kar je pomembno! Čeprav avtorica knjige izdaja v samozaložbi, brez znatne medijske podpore, se je navdušenje med bralci kmalu po izidu začelo širiti od ust do ust, že prva knjiga pa je osvojila tudi prestižno nagrado nordijskega sveta za književnost.

Roman Poletna svetloba, in nato noč – Bralcu ponudi vpogledvživljenje v mali islandski vasici s samo štiristo prebivalci, nekaterim se morda zdi na moč enolično. Ljudje, ki preživljajo dolge in temne zime blizu polarnega kroga, so stalno v nevarnosti, da obtičijo v malomeščanski letargiji. A včasih oddaljenost od svetovnega vrveža odpre naša srca in sanje, neskončna svetloba islandskega poletja in večna zimska noč pa spodbudita k raziskovanju. Tako vasica na samem skrajnem zahodu Islandije postane mikrokozmos starodavnega konflikta med človeškimi željami in usodo, med mejami resničnosti in krili domišljije.

Avtor Jón Kalman Stefánsson (1963) velja za enega najprodornejših sodobnih islandskih piscev. Piše in živi na Islandiji v romanu, ovenčanem z glavno islandsko nagrado za književnost, s humorjem, poezijo in nežnostjo do človeških slabosti, raziskuje vprašanje o samem bistvu življenja. Enkratni in zanimivi pogledi…

Roman Sedem praznih hiš – Deloargentinske pisateljice Samanta Schweblin – trenutno živi v Berlinu v Nemčiji – v tej zbirki kratkih zgodb razčlenjuje strahove in kolektivne nočne more našega časa ter nas sili v problematiziranje naše t. i. normalnosti. Njene prazne hiše ironično naseljujejo liki in podobe, ki nas preganjajo še dolgo po branju, in nas popeljejo v kraje, kjer je vsakdanjost težko ločiti od pošastnih predstav naše domišljije. 

 Za svoje pisanje je bila Samanta Schweblin že trikrat nominirana za mednarodno Bookerjevo nagrado, njene knjige so prevedene v več kot 40 jezikov, za zbirko Sedem praznih hiš pa je prejela ameriško državno nagrado za najboljše prevodno leposlovje.

In kaj ob vsej tej izbiri predlagati za branje? No, mi smo začeli od zadaj, torej z branjem romana Sedem praznih hiš, in sicer zato nam, ker nam pisateljica ironično naseljuje like in podobe, ki nas preganjajo še dolgo po branju. A nas prepričajo, da se je vredno lotiti ostalih novosti, ki jih je založba Mladinska knjiga minuli teden predstavila na področju ponudbe prevodnega leposlovja./Objavo pripravila: Alenka T. Seme – tudi fotografije.