Slovenija, 11. september 2025 – Dolina Radovna sega v samo osrčje Julijskih Alp, zato so tu neprijetne alpske klimatske razmere. Zime so dolge in mrzle, saj sneg in mraz v senčni in ozki dolini pod severnim robom Pokljuke, skupaj s spomladanskim in jesenskim mrazom, kar za nekaj tednov podaljšata hladno zimsko obdobje. Tudi nevihte v osrčju Julijcev v poletnih mesecih pogosto ohladijo dolino Radovno.

Po pripovedovanju naj bi bile v Radovni sprva le pašne planine gorjanskih kmetov, šele pozneje naj bi se v Spodnji, Srednji in Zgornji Radovni naselili tudi za stalno.

V Zgornji Radovni je bilo v fevdalnem obdobju šest kmetij z domačimi imeni: Pr’ Gogal, Pr’ Guhar, Pr’ Biščk, Pr’ Poarvu, Pr’ Psnak in Pr’ Pocar.

O starosti Pocarjeve domačije govorijo listine, najdene v hiši. »Najstarejša nosi letnico 1609, v tisti iz leta 1672 pa je prvič zapisano ime “Potzer”. »V stoletjih se je na domačiji zvrstilo mnogo rodov, toda danes nihče ne živi v hiši. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta spomeniško urejena in muzejsko opremljena, tako da objekti obiskovalcem vsaj delno dokumentirajo življenje in delo ter stavbno dediščino preteklih stoletij.«

Bogastvo Pocarjeve domačije so bili gozdovi, pašniki, rovti, travniki in njive, posredno pa se njena gospodarska moč vidi v velikosti stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. Živinoreja in z njo povezane dejavnosti so zagotavljale glavni zaslužek in hrano za preživetje. Kljub obsežni posesti je bilo stavbišče za domačijo izbrano varčno in pretehtano. Ob nekdanji poti med travniki je v gručo strnjena stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje ter manjši hlev za drobnico, leseni svinjak in stegnjeni kozolec.

Stanovanjska stavba zidana, pritlična, tradicionalnega tlorisa, njeni prostori pa so nanizani na osrednjo vežo: »Glavni bivalni prostor je »hiša« s »hišno kamro« in z letnico 1775 na stropnem tramu. Iz veže je dostop v črno kuhinjo, v kamro za preužitkarje in v klet za spravilo repe, zelja, korenja, krompirja. Iz veže vodijo tudi stopnice na podstrešje, kjer se ponovi tlorisna razporeditev prostorov, vendar v preprostejši izvedbi. Tu so v številnih skrinjah hranili oblačila in osebne predmete. kjer najdemo dve dolgi skrinji za žito ter posebno, trdno in tesno grajeno leseno kaščo za hrambo živil, mesa, masti in moke. Kašča je datirana z letnico 1794.«

Pri notranji opremi stanovanjske hiše je treba poudariti, da so vsi predmeti del opreme, ki se je nekdaj spontano, iz leta v leto, iz desetletja v desetletje in skozi stoletja uporabljala, izdelovala, kupovala, razmeščala, odlagala in plastovito nalagala. V stavbi je na ogled le del predmetov, ki časovno in muzejsko predstavljajo celovito opremo nekega prostora.

Zunanjost stanovanjske stavbe je ostala skoraj nespremenjena. Vhod v hišo je zidan, polkrožen, vrata so stara, lesena, enokrilna. Nad njimi je na tram ostrešja pritrjena stara, na deščico izpisana hišna številka 13. Hišno pročelje krasi freska Višarske Marije in manjša freska Križanega z Marijama. Stanovanjsko hišo prekriva dvokapna, z deskami krita streha z obojestranskima čopoma. Pred »hišno kamro« je manjši ograjen vrt s pušpanovim grmom.

Gospodarsko poslopje je nadstropna stavba z delno zidanim, delno lesenim pročeljem in z lesenim nadstropjem, ki je prekrito z dvokapno streho z obojestranskim čopom. »Tloris je vzdolžen in ga v pritličju sestavljajo štirje med seboj ločeni prostori,« dodaja Tea Lukan Klavžer. »Vsak prostor, goveji, ovčji in kozji hlev ter listnjak, ima vhod z južne, dvoriščne strani. V nadstropju je dvoje prostorov: nad listnjakom je pod za mlatenje ali otepanje žita, nad hlevi pa osrednji, velik senik. Na čelni, zahodni strani gospodarskega poslopja je delno kamnit, delno lesen most za dovoz voz na senik.«

Obnovljeno gospodarsko poslopje ima muzejski in razstavni namen, saj so v njem predstavljeni kmečko orodje in vozovi, hkrati pa Triglavski narodni park, v katerem je Pocarjeva domačija.

In še to! Gre za eno najstarejših in redko ohranjenih starih kmečkih domačij v Triglavskem narodnem parku, ki jo je vredno obiskati, saj domačija prikazuje življenje, delo in stavbno dediščino preteklih stoletij./Za vas se je potepal Primož Hieng – tudi s fotoaparatom/