Slovenija, 12. september 2025 – Stanje, povezano z dolgotrajno oskrbo v Sloveniji, je vse bolj pereče, in to od začetka pobiranja prispevka (s 1. julij 2025) za dolgotrajno oskrbo vnaprej. To stanje povzroča vse več vroče krvi zaradi nedostopnih podatkov, kam se vlaga pobrani denar in ali sistem dolgotrajne oskrbe ponuja to, kot je to predvideno z zakonom, in tudi ali je ta sploh začel delovati in se izvajati.

Ker, kot kaže, pristojno ministrstvo, ki ga vodi minister Simon Maljevac, še ni v celoti pripravljeno za izvedbo zakona, se poraja vprašanje, ali imajo plačniki prispevka – delavci, podjetniki, samozaposleni, kmetje in upokojenci prav, da niso zadovoljni s stanjem.

Zato smo se potrudili pobrskati po spletu in preveriti stanje (izognili smo se političnim oporekanjem strank SDS in NSi, da stvar ne deluje, ki za ministra zahtevata celo interpelacijo) in se osredotočili, kaj je po javno objavljenih podatkih res narejeno. Če sploh?

Dejstvo pa je, da Ministrstvo za solidarno prihodnost javno še ni objavilo kompleksno dodelanega terminskega in mrežnega načrta, pa tudi finančnega načrta ne, kar predvideva zakon.

Ob tem pa smo se odločili primerjati tudi stanje s podatki v sosednji Avstriji in njihovim sistemom, ki pa se izvaja izključno na proračunski osnovi – brez, kot v Sloveniji dodatno s prisilnim prispevkom s strani državljanov. Takoj v uvodu pa naj zapišemo, da smo si pomagali z UI, kar pomeni, da si v celoti ne pripisujemo avtorstva za to objavo.

ChatGPT je po iskanju sporočil:

Prispevek in financiranje

• Prispevek za obvezno zavarovanje dolgotrajne oskrbe se od 1. julija 2025 avtomatsko odteguje od plač in pokojnin: 1 % bruto pri zaposlenih in upokojencih (in enako 2 % od prihodkov za samozaposlene in kmete)
• Podatki kažejo, da se v letu 2025 pričakuje zbrati okoli 255 milijonov €, od tega naj bi se porabilo približno 180 milijonov € za DSO letos.

Izvajanje pravic – kaj je že možno?

• Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je simbolično v veljavi od 1. julija, vendar pravi zagon izvajanja pravic šele napovedujejo za jesen 2025; institucionalna DO naj bi začela s 1. decembrom 2025.
• Minister trdi, da je izdanih že več kot 1.800 odločb za oskrbovalce družinskega člana in več kot 5.000 ljudi v sistemu e-oskrbe. A kritiki opozarjajo, da gre zgolj za formalno osnovo brez delujočega informacijskega sistema ter jasnih navodil za uporabnike.
• Zaradi manjka IT rešitve so se odločili, da bodo centri za socialno delo izdali odločbe ročno, dokler sistem ne bo pripravljen.

• Ministrstvo ni javno objavilo standarde spremljanja omrežij izvajalcev, terminskega ali finančnega načrta, kot zahteva Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1).
• Javnosti – na enem mestu in pregledno – niso na voljo podatki o številu ljudi, ki prebivajo v domovih za starejše v okviru DO ali število uporabnikov oskrbe na domu po kategorijah.

 Zakaj plačniki niso zadovoljni?

• Denar se pobira, vendar ni jasnih podatkov o tem, kam točno gre (kateri izvajalci, kakšne storitve, koliko koristi uporabniki).
• Ključne zahteve zakona – neterminiran mrežni načrt izvajalcev, finančni načrt, informacijski sistem – niso realizirani.
• Uporabniki in civilna družba izražajo nezaupanje v sistem, saj se čutijo breme prispevkov, pri čemer rezultati še niso vidni.

Primerjalni okvir z Avstrijo – njihovim pristop in rešitve

Financiranje

• Sistem dolgotrajne oskrbe je v Avstriji financiran iz splošnega proračuna (davki), ne iz posebej dodeljenega prispevka prebivalcev
• Takšen model zagotavlja, da ni dodatnega prisilnega prispevka posameznikov za DSO in oskrbo na domu.
• Znesek za DSO v Avstriji prejema približno 5,2 % prebivalstva, sistem deluje že od začetka 1990-ih in se nadgrajuje preko vladnih reform v 2022 in 2023 ter deželne in medobčinske koordinacije.

Transparentnost in implementacija

• Podrobni omrežni in finančni načrti, standardi kakovosti, pilotni projekti za digitalizacijo in sistem monitoringa že delujejo (npr. Community Nursing, baze podatkov, koordinacijski organi med pisanjem politikami) … https://pflege.gv.at/en

---

Sklepni pregled

Vidik	Slovenija (stanje sept. 2025)	Avstrija (referenčni model)
Pobiranje prispevka	Od 1. 7. 2025, 1 % bruto/neto	Ni dodatnih prispevkov — financiranje iz davkov
Izvedba pravic	Pravice napovedane, izvajanje v začetni fazi	Urejeno in delujoče že desetletja
Informacijski sistem	še ni uveden; odločbe ročne	Razvit sistem za spremljanje in upravljanje
Transparentnost	Brez javno objavljenih terminskih ali finančnih načrtov	Sistem redno spremlja podatke, standarde in reforme
Uporabniki	Neznano število upravičencev, storitev še ni aktivnih	Pokritost s pomočjo cca 5 % prebivalcev potrebuje oskrbe

Zaključek in odprta vprašanja

• Plačniki prispevkov (zaposleni, podjetniki, upokojenci itd.) imajo zato razlog za nezadovoljstvo, dokler niso dostopni konkretni podatki o porabi sredstev in dejanskem izvajanju pravic.
• Minister trdi o začetkih sistema, a ostaja dejanska implementacija še v začetni fazi. Kritiki opozarjajo, da ključne zahteve zakona niso izpolnjene: manjkajo terminski, mrežni in finančni načrt, delujoč informacijski sistem ter množična izdajanje odločb.
• Avstrijski model ponuja standard transparentne, davčno financirane organizacije DO, ki deluje že od 1990-ih z visoko stopnjo pokritosti in integracije.

Za resnično oceno izvedbe slovenske dolgotrajne oskrbe bo ključno, da Ministrstvo za solidarno prihodnost začne javno objavljati:

• koliko s prispevki zberejo,
• za katere storitve so v praksi porabljeni (za domačo oskrbo, institucionalno oskrbo, e-oskrbo, denarne prejemke),
• koliko ljudi je dejansko vključeno po posameznih kategorijah in
• kateri izvajalci so del mreže, s terminskimi roki za aktiven zagon.

In še o tem, kar se ve, a nima učinka

1. Slovenija – uporabniki dolgotrajne oskrbe na domu

Javnih in ažurnih podatkov Ministrstvo za solidarno prihodnost še ni objavilo. Na voljo so le parcialne številke:

• Minister Maljevac je navedel, da je več kot 1.800 odločb že izdanih za oskrbovalce družinskih članov.
• V sistem e-oskrbe (telefonski klic v sili, varnostna naprava ipd.) je vključenih okoli 5.000 ljudi.
• Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi prejema dejansko nego na domu (ne le e-oskrbe ali statusa oskrbovalca), pa javnost še nima.

Brez teh številk ni mogoče oceniti, ali se sredstva iz prispevkov usmerjajo v obseg storitev, ki bi ga zakon predvideval.

2. Avstrija – uporabniki dolgotrajne oskrbe na domu

• Sistem je uveljavljen že od začetka 1990-ih in deluje brez dodatnega prispevka, financira ga državni proračun.
• Denarni prejemek (“Pflegegeld”) prejema približno 460.000 ljudi (to je približno 5,2 % prebivalstva).
• Velik delež (več kot 80 %) prejema oskrbo na domu (z neformalnimi oskrbovalci ali profesionalnimi storitvami na domu).
• Institucionalna oskrba (domovi za starejše) zajema manjšino, saj je cilj sistema omogočiti ljudem, da čim dlje ostanejo doma.

In še analitični pregled in primerjava z Avstrijo, ki je pripravljen s pomočjo UI.

1. Financiranje

Slovenija

• Prispevek: 1 % bruto plače zaposlenih in 1 % pokojnin (ter delež pri samozaposlenih in kmetih).
• Pričakovan letni priliv (2025): ≈ 255 mio €.
• Ocenjena poraba v 2025: ≈ 180 mio € za izvajanje.
• Financiranje: iz posebnega obveznega prispevka, poleg obstoječih davkov in prispevkov.

Avstrija

• Ni posebnega prispevka za DSO.
• Financiranje iz državnega proračuna.
• Letna sredstva za DO (2022): ≈ 5,8 mrd €.
• Financiranje: davčno in skozi proračunske postavke, transparentno prikazano v javnih poročilih.

2. Uporabniki sistema

Slovenija (stanje september 2025 – po javno dostopnih podatkih)

Kategorija	Število uporabnikov (ocena/ministrovi podatki)
Oskrba na domu (dejanska nega)	ni javno znano
E-oskrba (tehnološka podpora na daljavo)	≈ 5.000
Oskrba s strani družinskih oskrbovalcev	≈ 1.800 odločb
Institucionalna DO (domovi)	sistem naj bi začel delovati decembra 2025
Skupno evidentirani (po delnih podatkih)	< 7.000

UI – Podatki so fragmentarni. Ministrstvo še ni objavilo celovitih statistik.

Avstrija

Kategorija	Število uporabnikov (2023)	Delež prebivalstva
Skupno prejemniki “Pflegegeld”	≈ 460.000	≈ 5,2 %
Oskrba na domu (formalna + neformalna)	> 80 %	≈ 370.000
Institucionalna oskrba (domovi za starejše)	< 20 %	≈ 90.000
Skupno evidentirani	≈ 460.000	≈ 5,2 %

3. Primerjava Slovenije in Avstrije

Vidik	Slovenija (2025)	Avstrija (2023)
Financiranje	Obvezni 1 % prispevek	Davčno financiranje, brez prispevka
Letni znesek sredstev	≈ 255 mio €	≈ 5,8 mrd €
Pokritost prebivalstva	< 7.000 (≈ 0,3 % prebivalstva)	≈ 460.000 (≈ 5,2 % prebivalstva)
Osrednja usmeritev	Sistem še v zagonu	Oskrba na domu kot prednost (80 %)
Transparentnost podatkov	ni javno objavljenih načrtov in statistik	redna javna poročila in statistike
Informacijski sistem	še ne deluje, odločbe se pišejo ročno	digitaliziran in integriran

4. Ključne ugotovitve

• Slovenija je uvedla prispevek, brez da bi javnosti zagotovila transparenten pregled o tem, kam sredstva odtekajo in koliko ljudi je upravičenih.
• Obseg upravičencev je po trenutnih delnih podatkih neprimerljivo manjši kot v Avstriji, kjer DO koristi več kot 5 % prebivalcev.
• V Avstriji je poudarek na oskrbi na domu, ki omogoča, da ljudje čim dlje ostanejo v domačem okolju, ob tem pa je financiranje enostavno in pregledno – iz proračuna.
• V Sloveniji pa za zdaj sistem ne izpolnjuje zahtev zakona: ni mrežnega načrta, finančnega načrta, terminskega načrta, niti urejenega informacijskega sistema.

Naš zaključek! Ker ministrstvo do danes ni objavilo kompleksnega terminskega, mrežnega in finančnega načrta, je logično, da ima javnost – predvsem pa plačniki prispevka – pravico da pozivajo vlado in predvsem ministra Simona Maljevca ter njegovo ekipo, da objavi naslednje podatke:

• koliko ljudi trenutno koristi storitev dolgotrajne oskrbe na domu,
• koliko ljudi je vključenih v e-oskrbo,
• koliko je izdanih odločb za oskrbovalce družinskih članov,
• koliko znašajo dejanski stroški za te storitve v letu 2025,
• kako se bo do konca leta 2025 zagotovila dostopnost storitev vsem upravičencem.

Slovenski državljani – delavci, samozaposleni, kmetje in upokojenci – imajo pravico vedeti, za kaj plačujejo prispevke in kakšen je učinek tako zbranega denarja. Pri tem pa se bodo bolj glasno, končno, morali, oglasiti tudi pooblaščeni zastopniki, in sicer: delavcev, podjetnikov, samostojnih podjetnikov, kmetov in upokojencev. Ti so se dolžni oglasiti, ker se ti ne borijo za politične stolčke, ki so pobarvani z rdečo, črno ali mavrično barvo.

No, če se plačniki prispevka ne bodo oglasili, se bo še naprej trdilo, da je vse po zakonu. Je! A zakonu, ki se ne izvaja! In to minister Simon Maljevac to dobro ve, le da se ves čas spreneveda!

In še to! To je vsebina naših vprašanj na pristojno službo Ministerstva za solidarno prihodnost, na katere nam še niso odgovorili. Vprašali pa smo jih – za potrebe javnosti -NE ZASE -, in sicer to:

Ker bi želeli javnosti predstaviti učinke in načrtovano časovnico izvedbe z zakonom določenih postopkov, na vas naslavljamo vprašanje – povezano z institucijami, ki jih vi usmerjate – , in sicer

-da nam posredujete mrežni in časovni terminski načrt realizacije z zakonom in povezanimi akti, kdaj bo zakon po vaši časovnici uresničen in uveljavljen v praksi (seveda, nas ne zanimajo razlogi za morebitne zamike, ker to ni osnova naše objave – do njih pač prihaja, kar se nam zdi logično) z realnimi časovnicami terminskega načrta in njegove realizacije.

Torej je osnova naše objave – realni časovni terminski načrt realizacije z zakonom po posameznih področjih.

-no, ob tem pa nas zanima še, ta podatek pričakuje javnost – predvsem upokojenska društva – ,in sicer koliko denarja je s obračunom prvega prispevka bilo zbrano s strani ZPIZ-a, ob odtegljajih pri pokojni za mesec julij. Ta podatek vam je zagotovo znan – bolje rečeno vam mora biti znan (je pa res, da bomo to vprašanje naslovili tudi na »pobiralca« prispevka – ZPIZ. Koliko ga je bilo zbrano skupaj do 20. 8. 2025 na računu ZZZS – poznamo (zbrano 44.105.701,05 evra).

Upamo, da sta naši vprašanji razumljivi in vam jih ne bo brez težav zagotoviti za našo objavo.

In kakšen odgovor smo prejeli? Nobenega – doslej!

A da se ve! Ne bomo odnehali, ker vemo, da prisilni plačniki rabijo odgovor kam se vlaga njihov denar /Objavo pripravil:  J. Temlin/pri objavi uporabljena tudi analiza UI/