Slovenija, 13. september 2025 – Slovenija je znana po svojih neokrnjenih pokrajinah in alpski tradiciji, že dolgo velja za eno najbolj telesno aktivnih držav v Evropi. Od vikend pohodništva v Triglavskem narodnem parku do kolesarjenja v dolini Soče in zimskih športov v Kranjski Gori – šport je več kot le hobi, je del kulturne identitete.

Da bi raziskali, kako se ta identiteta razvija v letu 2025, so pri Najboljseigralnice.si opravili anketo med 2.000 Slovenci, starimi od 15 do 65 let, iz vseh 12 statističnih regij. Cilj njihove ankete pa je bil ugotoviti pogostost, vrsto in motive za telesno dejavnost med različnimi demografskimi skupinami.

Ključne ugotovitve ankete:

1. Šport je nacionalna navada – a intenzivnost se razlikuje

Kar 73 % Slovencev poroča, da se vsaj enkrat tedensko ukvarjajo s telesno dejavnostjo:

• 22 % telovadi vsak dan
• 31 % telovadi 3–4-krat na teden
• 20 % telovadi 1–2-krat na teden
• 16 % je redko aktivnih, 11 % pa se sploh ne ukvarja s telesno dejavnostjo

Najmanj aktivni so bili posamezniki, stari od 60 do 65 let, ter gospodinjstva z nižjimi dohodki na podeželju, predvsem v regijah, kot je Prekmurje.

2. Prevladujejo športa na prostem

Slovenci v veliki večini dajejo prednost individualnim športom na prostem:

Aktivnost Delež udeležencev

Pohodništvo 52 %

Kolesarjenje (cestno + MTB) 45 %

Tek 28 %

Smučanje/deskanje na snegu 25 %

Plavanje 22 %

Fitnes/vadbe v telovadnici 21 %

Nogomet 18 % Košarka 12 %

Joga/Pilates 11 %

Odbojka 9 %

Narava je najpogosteje naveden razlog za aktivnost:68 % vprašanih pravi, da jih k telesni dejavnosti spodbuja “bivanje v bližini gozdov, gora ali jezer”.

3. Generacijske razlike v telesni dejavnosti

Starostna skupina 15–24 let: Največja udeležba v ekipnih športih in skupinskih vadbah, izrazita uporaba digitalnih platform

Starostna skupina 25–39 let: Največ članarin v fitnesih in uporabe aplikacij za vadbo

Starostna skupina 40–54 let: Vrh v individualnih športih na prostem, kot sta kolesarjenje in pohodništvo

Starostna skupina 55–65 let: Najraje izbirajo hojo ter športe z manjšim fizičnim naporom, kot sta plavanje ali joga

Ženske so pogosteje izpostavile hojo, pohodništvo, jogo in plavanje kot priljubljene dejavnosti, medtem ko so moški bolj naklonjeni ekipnim športom, vadbi za moč in kolesarjenju.

4. Motivacija za telesno dejavnost

Trije glavni razlogi za aktivno življenje so:

Zdravje in dolgoživost (81 %)

Duševno počutje in zmanjševanje stresa (64 %)

Uživanje v naravi (59 %)

Pri mlajših odraslih (mlajših od 35 let) sta bila zunanji videz in samozavest glede telesa pomembnejša dejavnika kot pri starejših starostnih skupinah.

5. Ovira za telesno dejavnost

Na vprašanje, kaj jih ovira pri večji telesni aktivnosti, so anketiranci odgovorili:

Ovira Delež odgovorov

Pomanjkanje časa 41 %

Stroški športa/fitnesa 27 %

Pomanjkanje bližnjih objektov 14 %

Vreme ali sezonskost 11 %

Nizka motivacija 9 %

Pomanjkanje časa so najpogosteje izpostavili zaposleni za polni delovni čas ter starši otrok, mlajših od 12 let.

6. Zadovoljstvo s športno infrastrukturo

Splošno zadovoljstvo s športno infrastrukturo (poti, fitnesi, stadioni, bazeni, parki): 62 %

V mestnih regijah (Ljubljana, Maribor) je bilo zadovoljstvo večje zaradi dostopa do javnih fitnesov in dobro vzdrževanih kolesarskih poti.

Podeželska območja (Koroška, Zasavska) pa so izrazila željo po boljši osvetlitvi, varnejših pešpoteh in več pokritih oziroma vremensko neodvisnih objektih.

7. Vpliv nacionalnih športnih junakov

31 % anketirancev pravi, da jih športniki, kot so Tadej Pogačar, Luka Dončić in Janja Garnbret, motivirajo k večji telesni aktivnosti ali k preizkušanju novega športa.

Še posebej najstniški fantje so poročali, da jih je močno navdihnila Dončićeva košarkarska kariera, medtem ko je Pogačarjev vzpon spodbudil večje zanimanje za tekmovalno kolesarjenje – tudi med starejšimi moškimi.

8. Skupinski vs. samostojni šport

Le 16 % udeležencev je članov uradnega športnega društva. Velika večina (72 %) raje izbira samostojne ali neformalne oblike aktivnosti, kot so vikend pohodi s prijatelji ali samostojni tek po službi.

To odraža nacionalni trend v smeri večje prilagodljivosti, samostojnosti in rekreacije v naravi.

9. Digitalna vadba v porastu, zlasti v mestih

24 % Slovencev uporablja aplikacije za vadbo ali šport, kot so Strava, MyFitnessPal ali Fitify.

Največja uporaba je v starostni skupini 25–39 let (37 %).

Priljubljene vsebine vključujejo HIIT vadbe, sledilnike teka in videe za jogo.

Fitnes vplivneži imajo zmeren, a rastoč vpliv – predvsem na TikToku in YouTubu.

10. Zdravstvena ozaveščenost in podpora politikam

91 % vprašanih verjame, da redna telesna dejavnost izboljšuje fizično in duševno zdravje

67 % podpira državno subvencioniranje športnih programov za mladino

58 % meni, da bi morali delodajalci ponujati spodbude za zdravje ali finančno podporo za vadbo

Regionalni poudarki

• Ljubljana (Osrednjeslovenska)

Najvišja stopnja udeležbe v fitnesih in skupinskih vadbah

Dobro razvita kolesarska infrastruktura

Hitro rastoče zanimanje za urbano tekmovanje v teku po poteh in plezalne stene

• Gorenjska

Vodilna regija za pohodništvo in smučanje

Družinam prijazne pohodniške poti

Veliko zadovoljstvo z javnimi vlaganji v šport

• Obalno-kraška

Največ celoletnih plavalcev in veslačev na deski

Vodni športi in odbojka na mivki priljubljeni med mladimi

Nizka uporaba fitnesov, a visoka vsakodnevna telesna aktivnost

• Pomurje in Zasavska

Nižja splošna raven aktivnosti

Športna društva imajo pomembno vlogo v skupnosti

Poudarjena potreba po boljši dostopnosti do sodobnih objektov

Zaključek – Slovenci so po ankete – https://najboljseigralnice.si/ – močno povezani s športom, zlasti v naravnem okolju. Podatki kažejo visoko stopnjo udejstvovanja v telesni dejavnosti, predvsem v neuradnih in samostojno izbranih oblikah. Kljub temu obstajajo razlike glede na regijo, starost in dohodek.

Odločevalci, občine in delodajalci imajo ključno vlogo pri tem, da šport ostane vključujoč, dostopen in osrednji del slovenskega življenja tudi v prihodnjih desetletjih.

In še metodologija raziskave – Velikost vzorca: 2.000 državljanov Slovenije ; Starostni razpon: 15–65 let; Zajete regije: Vseh 12 (npr. Osrednjeslovenska, Gorenjska, Podravska, Obalno-kraška); Metodologija raziskave; Vrsta raziskave: Spletni intervjuji; Časovni okvir: 1.–15. maj 2025; Možna napaka: ±2,2 %. /LN/avtor ankete – Najboljseigralnice.si, 2025