Slovenija/Evropa, 22. september 2025 – Znano je, da imajo evropske države različno urejene zdravstvene sisteme. Pri vseh pa je zaradi staranja prebivalstva težave z učinkovitostjo sistema, in sicer zato, ker imajo skoraj vse kadrovski primanjkljaj na področju števila zdravnikov in ostalega spremljajočega zdravstvenega in drugega osebja.

Zato smo se odločili Slovenijo primerjati na osnovi razpoložljivih podatkov s članicami EU 27 na naslednjih področjih – pomagali smo si z UI (Ai) in iskali naslednje dogovore:

• Število vseh zdravnikov na 100.000 prebivalcev v EU
• Koliko splošnih zdravnikov na 100.000 prebivalcev v EU
• Koli sredstev se namenja na prebivalca v EU  
• Povprečen plače zdravnikov v EU  
• Katera država od EU ima najbolj učinkovito zdravstvo glede na čakane dobe

Število vseh zdravnikov (na 100.000 prebivalcev)

• EU-27 (povprečje): ≈ 407 zdravnikov / 100.000 (EU povprečje okoli 4,07 zdravnika na 1.000). eurohealthobservatory.who.int
• Slovenija: ≈ 334 zdravnikov / 100.000 (2021 podatki; torej pod EU povprečjem). OECD+1

Koliko je splošnih zdravnikov (GP) na 100.000 prebivalcev

• EU-27 (ocena): Eurostat navaja ~481 000 splošnih zdravnikov v EU (2022). Če to delimo z EU populacijo na 1. 1. 2022 (≈ 446,7 mio), dobimo približno 108 splošnih zdravnikov / 100.000 prebivalcev (račun: 481000 / 446700000 × 100000 ≈ 107.7). (opomba: deleži in definicije se med državami razlikujejo). European Commission+1
• Slovenija: OECD/Slovenia Country Health Profile navaja, da je manj kot 1 od 5 zdravnikov (≈ 18.6%) splošni zdravnik; ob upoštevanju Slovenije 334 zdravnikov/100k to pomeni približno ≈ 62 splošnih zdravnikov / 100.000 (334 × 0.186 ≈ 62). OECD

Koliko sredstev se namenja na prebivalca (EU-27)

• EU-27 (2022): €3 685 na prebivalca (trenutno zdravstveno porabo, EUR, 2022). European Commission+1
• Slovenija (primerjava): Slovenija porabi manj kot EU povprečje — OECD navaja okoli ~€2 665 per capita (2021, PPP/poročilo) oziroma statistika SURS/Eurostat kaže za 2022 zneske v podobnem razredu (okoli ~€2.6k–2.8k na prebivalca, odvisno od načina merjenja in prilagoditve PPP). Torej Slovenija približno 2/3 EU povprečja v smislu nominalne porabe na prebivalca. OECD+1

Povprečne plače zdravnikov (EU-27)

• OECD (Health at a Glance) poroča primerljive podatke o povprečnih bruto letnih dohodkih splošnih zdravnikov in specialistov po državah. Plače se zelo razlikujejo med državami (GP-ji običajno 2–5× povprečne plače v državi; specialisti pogosto še bistveno več). Najvišje plače v Evropi so tipično v Luksemburgu, Švici (izven EU), Nemčiji, Nizozemski ipd. (velike razlike glede na to, ali so vključene samostojne prakse/stroški prakse, davki, PPP). OECD+1
• Slovenija (konkretno): javni viri in vladna poročila so v zadnjih letih poročala o dvigih plač zdravnikov (povečanja plačnih razredov); natančnih enotnih «povprečnih letnih bruto plač zdravnikov» v enotnem EU-primerljivem časovnem obdobju v prostem dostopu je manj — za Slovenijo so razponi (odvisno od specializacije, javni/privatni sektor) pogosto precej nižji kot v zahodnoevropskih državah. Če želite konkretno številko (npr. povprečna bruto letna plača GP ali povprečje za vse zdravnike v EUR bruto) — lahko izluščim natančne OECD/Eurostat vrstice in naredim tabelo; trenutno pa OECD daje jasen signal: Slovenija je pod vrhom po plačah zdravnikov v primerjavi z bogatejšimi EU državami. OECD+1

Katera država v  EU ima najbolj učinkovito zdravstvo glede na čakalne dobe?

• Odgovor z obrazložitvijo: ni enoznačne “zmagovalke”, ker je merjenje odvisno od izbrane indikatorje (npr. čakalni čas do specialističnega pregleda; delež pacientov, ki čakajo >3 mesece za določeno elektivno operacijo; median days na listi).
• Po podatkih OECD (Health at a Glance) za več standardnih elektivnih posegov (katarakta, kolk, koleno) so bile države z najslabšimi mediani čakalnimi časi npr. Poljska in nekatere druge; države z relativno kratkimi čakalnimi časi (odvisno od posega) pogosto vključujejo države kot so Italija, Madžarska (pri nekaterih posegih), Nemčija in Avstrija ter države z dobrimi mehanizmi za obvladovanje čakalnih seznamov (ter z dodatnim zasebnim sektorjem). Prav tako so Nizozemska, Nemčija in Danska pogosto izpostavljene kot sistemi z dobrimi rezultati v dostopnosti/kratek čakalnih dobah pri diagnosticiranju in nekaterih posegih.
• OECD pri tem poudarja, da je Slovenija med državami z razmeroma dolgimi mediani čakalnimi časi za nekatere elektivne posege (OECD navaja, da so bile mediane čakalne dobe za katarakto/kolk/koleno med daljšimi v primerjavi z večino OECD držav). OECD+1

O omejitvah in interpretaciji – Ob navedbah pa velja dodati, da primerljivost ni čisto natančna, saj se podatki zbirajo z različnimi definicijami (npr. „licensed to practice“ vs. „practising“, ali čakalni čas od napotitve do ocene ali od ocene do posega). Zato so meddržavne primerjave občutljive na definicije. Eurostat/OECD pogosto označita razlike in manjše neprimerljivosti.

Sodeč po zbranih podatkih s pomočjo UI, je odgovori na vprašanje, ali naš zdravstveni sistem zaostaja za povprečjem EU, žal pritrdilen. Torej, tudi tej vladi ni uspel korak, ki bi nas uvrstil vsaj v povprečje. Primerjati se s slabšimi pa nam res ni potrebno!/LN -objava pripravljena s pomočjo UI (Ai)/Fotografija le ponazoritvena – arhiv LNnovice/