Slovenija, 25. september 2025 – Ve se, da v Sloveniji razpolagamo z relativno dobrimi podatki, koliko ljudi živi v domovih za ostarele in koliko ljudem država omogoča – pomaga – zagotavljati nego na domu. Ve se tudi, da ima Slovenija približno 2,13 milijona prebivalcev, od tega okoli 370.000 starejših od 65 let (približno 18 % populacije).

Ker minister Maljevac trdi, da vse poteka, kot to opredeljuje zakon o dolgotrajni oskrbi (»le nekoliko z zamikom« p.p.) – smo se odločili, da naš še nedelujoči, a najnaprednejši sistem v Evropi, primerjamo s sistemov sosednje Avstrije, kjer ta tam, že deluje dobri dve desetletji – in se, ves čas, prilagaja času primerno. Je pa res, da ni, kot naš, najboljši v Evropi in svetu, kot trdita – za našega – minister za solidarno prihodnost in njegov šef.

In to slovensko “umotvorje” – najboljši sistem za dolgotrajno oskrbo – deluje – Da ministrstvo za solidarno prihodnost zanj že zbira denar vnaprej. Vlagatelji, ki želijo izkoristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, morajo vlogo izpolniti in vložiti na pristojnem centru za socialno delo in upati, da jim bodo tam s pomočjo zastarele računalniške opreme, brez še delujoče aplikacije z ročnim vnašanjem izdali odločbo. Kaj nato sledi pa se še ne ve.

Ob tem pa minister za dolgotrajno oskrbo Simon Maljevac trdi, da vse poteka, kot prej zastavljeno, kar potrjuje tudi PV dr. Robert Golob GABER, ki tudi trdi, da je še nedelujoč sistem najboljši v Evropi.

Ve se, da se, kot že zapisano, prispevek za izvajanje dolgotrajne oskrbe pobira že od 1. julija 2025. Ta se odteguje od plač in pokojnin, in sicer, kot se ve: 1 % bruto pri zaposlenih in 1 % od podjetnikov (ti pa seveda to morajo zaslužiti z zaposlenimi) in upokojencih (in enako 2 % od prihodkov za samozaposlene in kmete).

No, in zdaj k osnovam, da bi lahko slovenski, še nedelujoči (a, najboljši sistem v Evropi) sistem za dolgotrajno oskrbo lahko primerjali z realno delujočo v sosednji Avstriji.

• Podatki za Slovenijo…

Število stanovalcev v domovih za starejše

• Leta 2022 naj bi v domovih za starejše živelo 18.510 oseb (po občini prebivališča pred sprejemom), kar predstavlja glavno obliko institucionalne oskrbe. Dodatno je bilo v posebnih zavodih za odrasle 2.163 stanovalcev, skupaj torej okoli 20.673 oseb v institucionalnem varstvu.
• Po podatkih SSZ (združenje izvajalcev) je v letu 2024 v domovih za več kot 21.000 stanovalcev, kar kaže na rahlo rast zaradi staranja prebivalstva in novih kapacitet (npr. nov dom v Pivki z 64 mesti).
• Skupna kapaciteta: Javni domovi imajo okoli 13.463 mest, zasebni 6.247, posebni zavodi 2.300 – skupaj približno 22.000 mest, z zasedenostjo blizu 95 % v večini domov. Čakalna vrsta je dolga (okoli 17.800 prošenj na začetku 2024).

Število uporabnikov državne pomoči na domu

• Leta 2023 je storitev pomoči na domu (ki jo financira država prek centrov za socialno delo) koristilo 9.004 osebam na koncu leta, v celotnem letu pa je bilo vključenih 13.240 uporabnikov (večinoma starejši, a tudi družine z invalidi). To vključuje pomoč pri osebni higieni, gospodinjstvu in zdravstvenem nadzoru.
• Leta 2022 je bilo aktivnih uporabnikov 8.668, kar kaže na rast za približno 4 % letno.
• Dodatno: Patronažno varstvo (zdravstvena nega na domu) je koristilo približno 14.842 osebam v letu 2023 (ocena brez prekrivanj s pomočjo na domu). Po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1, veljaven od junija 2025) se število uporabnikov na domu povečuje – do julija 2025 je bilo že več kot 1.100 vlog samo za novo oskrbo na domu, z napovedjo rasti na 22.000–28.000 upravičencev v prihodnjih letih.
• Skupni izdatki za dolgotrajno oskrbo: Leta 2022 854 milijonov EUR (1,5 % BDP), z rastjo števila prejemnikov.

Torej, to so osnovni podatki, ki so del priprave na nov sistem dolgotrajne oskrbe (DO), ki bo od 2025 uvedla enotno oceno potreb in finančno podporo (do 80 % kritja stroškov za upravičence).

• Podatki za Avstrijo…

Avstrija ima približno 9 milijonov prebivalcev, od tega okoli 1,9 milijona starejših od 65 let (21 % populacije). Podatki so pobrani  iz »Statistik Austria, Sozialministerium« in letnih poročil o Pflegevorsorge (skrbi za dolgotrajno oskrbo). Najnovejši podatki pa so iz konca 2022/2023, z napovedmi rasti do 2050 zaradi demografskih trendov.

Število stanovalcev v domovih za starejše (stationäre Pflegeheime)

• Konca 2022: 67.576 oseb v institucionalni oskrbi z javnim sofinanciranjem (14,4 % vseh upravičencev do Pflegegelda). Drugi viri ocenjujejo 95.000 oseb v celotnih stacionarnih ustanovah (vključno brez sofinanciranja).
• Število ustanov: Okoli 900 polno stacionarnih domov z 71.000 mesti.

Število uporabnikov pomoči na domu (häusliche Pflege)

• Konca 2022: Okoli 100.000 oseb prejema mobilne storitve z javnim sofinanciranjem (20,9 % upravičencev). Širše gledano, 155.000 oseb koristi mobilne storitve (vključno z delno financiranimi).
• Dodatno: 29.000 oseb koristi 24-urno nego na domu prek neodvisnih negovalcev. Velik del (okoli 65 % upravičencev) pa se zanaša na neformalno družinsko nego, podprto s Pflegegelda (gotovinsko nadomestilo).
• Skupno upravičencev do Pflegegelda: Povprečno 476.228 oseb v letu 2023 (več kot 5 % populacije), večina jih (okoli 80 %) ostaja doma.

Primerjava Slovenija – Avstrija

Kazalnik	Slovenija (2022/2023)	Avstrija (2022/2023)	Primerjava (na 1000 prebivalcev)
Stanovalci v domovih	~18.500–21.000	~68.000–95.000	SLO: ~10 / AVS: ~8–10
Uporabniki na domu	~9.000–14.800 (formalno)	~100.000–155.000 (mobilno) + 476.000 (z nadomestilom)	SLO: ~5–7 / AVS: ~12–17 (+ gotovina)
Skupni izdatki (% BDP)	1,5 % (2022)	~1,5–2 % (ocena)	Podobno, a AVS bolj decentralizirano
Čakalna vrsta/potrebe	~17.800 prošenj	Manjša, a regionalne razlike	SLO: večji pritisk na domove

• Ključni razliki: Slovenija ima nižjo pokritost (le ~25–30 % potreb po DO je zadovoljenih formalno), z močnim pritiskom na domove (95 % zasedenost) in omejeno podporo na domu (samo ~4.000–9.000 formalnih uporabnikov po SSZ).
• Avstrija podpira domačo s pomočjo gotovinskega nadomestila (do 2.000 EUR/mesec po stopnjah), kar zmanjšuje pritisk na DO ustanove (le 14–20 % v domovih).

Kako Avstrija ureja dolgotrajno oskrbo (Langzeitpflege)

Avstrijski sistem je decentraliziran in družbeno financiran (iz splošnih davkov, ne prispevkov), z močno oporo neformalni negi. Ključni elementi tega pristopa pa so:

• Pflegegeld: Gotovinsko nadomestilo (od 184 EUR/mesec v 1. stopnji do 2.017 EUR v 7. stopnji), ki ga prejmejo vsi z ocenjenimi potrebami (ocena po ADL – aktivnostih dnevnega življenja). Leta 2023 ga je prejemalo ~476.000 oseb; namenjeno je za najem negovalcev, opremo ali družinsko pomoč.
• Storitve v naravi: Dežele (Bundesländer) financirajo mobilno nego, domove, dnevno varstvo in hospic. Javno sofinancirane so mobilne storitve za ~100.000 oseb in domovi za ~68.000.
• Neformalna nega: Podpora družinskim negovalcem (dopust, davčne olajšave, usposabljanje). 24-urna nega na domu je priljubljena (z imigrantkami iz vzh. Evrope).
• Upravljanje: Bund določa Pflegegeld, dežele storitve; koordinacija prek delovne skupine. Regionalne razlike (npr. več domov na vzhodu), a skupni proračun ~10–12 mrd. EUR/leto.
• Izboljšave: Od 2021 večji poudarek na preprečevanju institucionalizacije in digitalni oceni potreb. Napoved: Do 2050 +50 % potreb, z rastjo mobilne oskrbe.

Ti podatki kažejo, da bi Slovenija lahko koristila avstrijskemu modelu gotovinskega nadomestila za večjo fleksibilnost na domu in DO uporabila za potrebe tistih, ki se jih ne da urejati z domačo oskrbo – organizirano javno.

Primerjava modelov dolgotrajne oskrbe: Novi slovenski ZDOsk-1 vs. avstrijski sistem

Nov slovenski Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki je stopil v veljavo avgusta 2023, uvaja postopno izvajanje sistema od leta 2025. Ključni korak je uvedba obveznega prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (OZDO) od 1. julija 2025 (višina 1 % osnove za prispevke), kar financira pravice do storitev. Sistem je centraliziran, z enotno oceno potreb prek centrov za socialno delo in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ter poudarkom na ohranjanju neodvisnosti posameznika, predvsem prek storitev na domu. Pravice (vključno z denarnim prejemkom) se začnejo uveljavljati od 1. decembra 2025.

Avstrijski sistem dolgotrajne oskrbe (Langzeitpflege) je že od leta 1993 uveljavljen in decentraliziran: federalna vlada določa gotovinsko nadomestilo (Pflegegeld), dežele (Bundesländer) pa urejajo storitve v naravi. Financiran je pretežno iz splošnih davkov (brez ločenega prispevka), z močno podporo neformalni negi (družinski negovalci). Leta 2025 je prišlo do 4,6 % prilagoditve zneskov Pflegegelda zaradi inflacije.

Ključne razlike v strukturi in storitvah

Vidik	Slovenija (ZDOsk-1, od 2025)	Avstrija (trenutni sistem, 2025)
Financiranje	Obvezni prispevek 1 % (od julija 2025, iz bruto plač); državni proračun za ranljive skupine (do 80 % kritje stroškov). Centralizirano prek ZZZS.	Iz splošnih davkov (federalni proračun za Pflegegeld); deželne proračune za storitve. Brez ločenega prispevka, skupni stroški ~10–12 mrd. EUR/leto.
Ocena potreb	Enotna ocena prek centrov za socialno delo (ADL-kriteriji); zavarovati 24 mesecev v zadnjih 36.	Potreba po >65 urah/mesec; ocena s strani zdravnika ali diplomirane medicinske sestre (7 stopenj).
Storitve na domu	Pomoč na domu, e-oskrba, patronaž; cilj: 70–80 % uporabnikov ostane doma.	Mobilna nega (häusliche Pflege) za ~100.000 oseb; 24-urna nega prek neodvisnih negovalcev; podpora družinskim negovalcem (dopust, usposabljanje).
Institucionalna oskrba	Domovi za starejše (sofinancirani do 80 %); krepitev kapacitet, a še vedno dolge čakalne vrste.	Stacionarna oskrba v ~900 domovih za ~68.000 oseb; manjši delež (14–20 % uporabnikov).
Denarni prejemek (cash benefit)	Od decembra 2025: 89 € (1. kat.), 179 € (2. kat.), 268 € (3. kat.), 357 € (4. kat.); namenjen za najem negovalcev ali opremo.	Pflegegeld 2025: 200,80 € (1. stop.), do 2.156,60 € (7. stop.); neomejeno, za neformalno nego; dodatni zvišek za demenco ali otroke (+45 ur).
Pokritost	Napoved: 22.000–28.000 upravičencev v prvem letu; trenutno ~9.000 formalnih uporabnikov na domu.	~476.000 upravičencev (5 % populacije); 80 % ostane doma z gotovino.
Prednosti/izzivi	Hitra uvedba, enotnost; izziv: nizki zneski, pritisk na domove.	Fleksibilnost, višji zneski; izziv: regionalne razlike, demografski pritisk (+50 % potreb do 2050).

Slovenija sledi podobnemu pristopu kot Avstrija (mešanica cash in storitev), vendar z nižjimi zneski denarnega prejemka in močnejšim poudarkom na prispevnem financiranju. Avstrijski model bolje podpira neformalno nego, kar zmanjšuje institucionalizacijo, medtem ko Slovenija cilja na večjo dostopnost prek e-oskrbe in krepitve domačih storitev. Oba sistema se soočata z demografijo (staranje populacije), a Avstrija ima daljšo izkušnjo z decentralizacijo.

Razlike v vlaganjih

Slovenija trenutno porabi manj kot evropsko povprečje (1,7 % BDP), z napovedjo rasti zaradi nove uvedbe. Avstrija je na podobni ravni, a z večjim deležem za gotovinsko podporo. Podatki so za 2022–2024, z napovedmi za 2025 (rast BDP Slovenije ~0,8 %, Avstrije ~1,2 %).

Kazalnik	Slovenija (2022/2025 napoved)	Avstrija (2022/2025 napoved)	Razlika
Izdatki za DO (% BDP)	1,5 % (854 mio. EUR, 2022); napoved 1,6–1,8 % za 2025 z novim zakonom (dodatni ~200 mio. EUR iz prispevkov).	1,26 % (2022, vključno allowances + services); ~1,5–1,6 % za 2025 (rast za 0,3 % do 2030).	Avstrija višje za ~0,1–0,3 %; Slovenija raste hitreje zaradi uvedbe.
Absolutni izdatki	~900 mio. EUR (2025 ocena, vključno patronaž).	~7–8 mrd. EUR (2025, od tega 3,1 mrd. za Pflegegeld).	Avstrija 8–9x višje (večja populacija).
Rast izdatkov	+4–5 % letno; cilj EU povprečje do 2030.	+56 % do 2030 (neto storitve); Pflegegeld +12 % do 2025.	Podobna rast, a Avstrija bolje prilagojena demografiji.

Slovenija vlaga manj absolutno, a relativno podobno; novi zakon bo povečal izdatke za ~20–25 % v 2025, medtem ko Avstrija vzdržuje stabilnost z decentraliziranim modelom.

Viri za Slovenijo (ZDOsk-1, financiranje, izdatki)

• ZZZS – Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo: Uradni vir za uvedbo prispevka 1 % od julija 2025, pravice do storitev na domu od decembra 2025 in financiranje prek ZZZS.
• SURS – Dolgotrajna oskrba 2022: Podatki o izdatkih 854 mio. EUR (1,5 % BDP), 74.283 uporabnikih in rasti izdatkov za 15 %.
• Data d.o.o. – Prispevek za dolgotrajno oskrbo (junij 2025): Ocena prispevka (npr. 20 EUR/mesec za bruto 2.000 EUR plačo), vključno z upokojenci (1 % neto pokojnine) in samozaposlenimi (2 %).
• Zlata leta – Nov zakon o dolgotrajni oskrbi (julij 2025): Podrobnosti o pravicah v institucijah in denarnem prejemku (89–357 EUR po kategorijah) od decembra 2025.
• CSD Slovenije – Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo: Opis enotne ocene potreb (ADL), upravičenosti in dodatnih pravic (e-oskrba, krepitev samostojnosti) od julija 2025.
• IUS-INFO – Stroški dolgotrajne oskrbe 2025: Napoved izdatkov 744 mio. EUR za 2025, vključno z 222 mio. EUR iz prispevka in proračuna.
• RTV SLO – Kaj prinaša nov sistem (junij 2025): Primerjava z obstoječim sistemom, vključno s pokritjem 80 % stroškov in soglasjem za institucionalno oskrbo.
• SURS – Dolgotrajna oskrba 2021: Zgodovinski podatki za rast (741 mio. EUR, 1,4 % BDP, 72.200 uporabnikov).

Viri za Avstrijo (Langzeitpflege, Pflegegeld, izdatki)

• Sozialministerium – Pflegegeld informacije (februar 2025): Uradni podatki o 7 stopnjah, oceni potreb (>65 ur/mesec) in prilagoditvi zneskov za 2025.
• Pensionsversicherung – Pflegegeld 2025: Podrobnosti o višini (200,80 EUR za 1. stopnjo do 2.156,60 EUR za 7. stopnjo) in upravičenosti.
• ORF.at – Mehr Barrierefreiheit und Pflegegeld (januar 2025): Podatki o Pflegefonds (1,155 mrd. EUR za 2025, +5 % rasti), valorizaciji za 4,6 % in podpori neformalni negi (bonus 130,80 EUR/mesec).
• Arbeiterkammer – Pflegegeld: Struktura mobilne nege za ~100.000 oseb in decentralizirano financiranje (dežele za storitve).
• Behindertenarbeit.at – Pflegegeld Erhöhung 2025: Potrditev 4,5 % povišanja zneskov in podpore za ~476.000 upravičencev.

Viri za primerjavo modelov in vlaganj

• Svet24.si – Starejši v tujini: Primerjava Slovenija-Avstrija (junij 2025): Razlike v financiranju (prispevki v SLO vs. davki v AVS), podpori družinski negi in cilju 70–80 % oskrbe na domu v SLO.
• SURS in Statistik Austria (posredno prek primerjalnih poročil): % BDP (SLO 1,5 % 2022, napoved 1,6–1,8 % 2025; AVS ~1,26 % 2022, ~1,5 % 2025) z rastjo +4–5 % letno v SLO in +56 % do 2030 v AVS.
• UMAR – Quality of life in Slovenia 2025: Napoved rasti izdatkov v SLO zaradi demografije in novega zakona.

In zaključek – Ti viri zagotavljajo podatke (večinoma iz 2025), saj se sistem v Sloveniji šele uvaja, medtem ko je avstrijski že delujoč. Kaj delujoč! Je le osnova za tiste, ki trdijo, da smo v Sloveniji – BOMO! – dobili sistem, ki je najnaprednejši v Evropi, če ne na svetu. Žal podatki – nedodelan terminski in finančni načrt – kaže na to, da smo svetlobno leto do izvedbe obljub, ki jih komunicira – NA PAMET – minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in njegov šef dr. Robert Golob GABER. 

In še to! Ta objava nima nič skupnega z vloženo interpelacijo povezano za (ne)delom ministra Simona Majelevca s strani opozicijskih strank, a tudi ne z obrambo ministra s strani vladajočih strank, da ta dela dobro. To so le zbrani podatki in pogled, kako to delajo tam, kjer znajo, kako se mora urejati dolgotrajna oskrba njihove starejše populacije. Res je, da bi tudi tam lahko bilo kaj bolje, a je še vedno svetlobno leto pred rešitvijo – evropsko in svetovno znamenitega, a še nedelujočega slovenskega sistema./Objavo pripravil J. Temlin/za podatkovno podporo uporabljena UI(AI)/Fotografije arhiv #LJNovice/