27. september Svetovni dan turizma

Slovenija, 27. september 2025 – Svetovni dan turizma 27. septembra v ospredje postavlja pomembno vlogo te gospodarske dejavnosti. Letošnja tema je turizem in trajnostna preobrazba, s katero želi Svetovna turistična organizacija poudariti vlogo turizma kot gonilne sile pozitivnih sprememb.

Slovenijo je v 2024 obiskalo 5 milijonov tujih turistov, ki so z 12,4 milijona prenočitev ustvarili 73 % vseh. Največkrat obiščejo prestolnico, obmorski Piran in gorsko občino Bled, turistični tokovi pa segajo tudi onkraj teh najbolj obiskanih destinacij.

V številnih občinah, ki sicer ne spadajo med najvidnejše turistične točke, a turistom ponujajo raznolika doživetja – od lokalne kulinarike in kulturne dediščine do aktivnosti v naravi – smo v šestletnem obdobju zaznali rast števila prenočitev ali nekoliko daljšo dobo bivanja turistov. Takšni trendi lahko prispevajo k postopnemu razprševanju turističnega obiska in nakazujejo potencial za bolj uravnotežen razvoj turizma v Sloveniji.

Znameniti trojček

Skoraj 40 % vseh prenočitev tujih turistov je bilo lani ustvarjenih v treh občinah: Ljubljani, Piranu in na Bledu. V primerjavi z letom 2019 je bilo v glavnem mestu njihovih prenočitev za 16 % več, Bled je imel zmerno, 3-odstotno rast, v Piranu pa jih je bilo za 1 % manj. Povprečna doba njihovega bivanja v nastanitvi je ostala v prestolnici in Piranu približno enaka kot pred šestimi leti – v prvi 2,0 in v drugi 3,0 prenočitve, na Bledu pa je narasla na 2,4 prenočitve (2,2 v letu 2019).

Domači turisti največkrat prenočili ob morju in v zdraviliški občini Brežice

Četrtina vseh prenočitev domačih turistov je bila lani ustvarjena v občinah Piran, Izola in Brežice. V obeh obmorskih občinah jih je bilo približno enako kot leta 2019, v Brežicah pa za 6 % manj. Povprečna doba njihovega bivanja v nastanitvi je bila najdaljša v Izoli (4,0 prenočitve lani in 4,1 v 2019).

Kakšen pa je turistični utrip zunaj glavnih turističnih tokov?

Posamezna slovenska območja (gore, morje, zdravilišča in terme) so za turiste privlačnejša, zato je število njihovih prenočitev med statističnimi regijami zelo različno. V nadaljevanju smo pripravili pregled turističnega utripa po regijah in izpostavljamo destinacije zunaj glavnih turističnih tokov.



V pomurski regiji je bilo lani ustvarjenih 6 % vseh prenočitev turistov, največ v občini Moravske Toplice. Domačih gostov je bilo približno toliko kot tujih, a vseh nekoliko manj kot leta 2019. Domači turisti so največkrat prenočili še v Radencih in Veržeju; prenočitev je bilo za 12 % več kot leta 2019 in za 4 % več kot predlani. Najdlje med omenjenimi občinami so ostajali v Radencih, v povprečju 3,7 prenočitve (3,2 v letu 2019). Na drugo mesto so se Radenci uvrstili tudi po številu prenočitev tujih turistov, na tretjem pa je bila Lendava. V vseh treh destinacijah so med tujimi turisti prevladovali gosti iz Avstrije, ki so ustvarili več kot 40 % vseh tujih prenočitev.

Čeprav je bilo lani 95 % prenočitev domačih in tujih turistov v posavski regiji ustvarjenih v občini Brežice, ki je tudi ena od najbolj obiskanih občin v Sloveniji, je bilo tam domačih prenočitev za 6 % manj kot leta 2019, tujih pa približno enako. Pred šestimi leti so med tujimi gosti največkrat prenočili gosti iz Italije, lani pa nekoliko več tisti iz Hrvaške. Na tretjem mestu so bili v obeh letih turisti iz Nizozemske, ki so ustvarili v povprečju 7,2 prenočitve.

Čeprav sta v jugovzhodni regiji najbolj obiskani občini s termami, je opaziti porast prenočitev domačih in tujih turistov v občinah Črnomelj, Metlika in Semič, ki so del Bele krajine. Lani so jih 70 % ustvarili domači turisti, ki jih je bilo za 13 % več kot pet let prej (11 % več kot predlani). Tujih turistov pa je bilo za 10 % več kot v letu 2019 (7 % več kot predlani). Domači gosti so v Beli krajini prenočili v povprečju 2,6-krat, najbolj obiskani so bili poletni meseci. Poleg term in Bele krajine so pogosto prenočili v občini Kočevje. Lani so tam ustvarili za 11 % več prenočitev kot predlani in za 16 % več kot leta 2019 (tuji 10 % manj kot predlani, a 32 % več kot leta 2019).

Turistično središče primorsko-notranjske regije je Postojna, v kateri je bilo leta 2019 ustvarjenih 47 % vseh domačih in 77 % tujih prenočitev v regiji. Lani so se turistični tokovi usmerili tudi na destinaciji Pivka in Cerknica. Tako so domači turisti v Postojni ustvarili 40 % prenočitev, v Cerknici pa 31 %, tamkajšnji nastanitveni obrati so zaznali 7-odstotno rast glede na primerjalno leto. Tuji turisti so lani v Postojni ustvarili 69 % prenočitev, v Pivki 11 % (68 % več kot v 2019) in Cerknici 9 % (30 % več kot v 2019). Postojno in Cerknico so med tujimi gosti največkrat obiskali tisti iz Italije, v Pivki pa so največkrat prenočili turisti iz Nemčije.

koroški regiji, kjer se razteza zahodni del Pohorja, je občina Mislinja lani zaznala tretjino vseh domačih prenočitev v regiji – več kot dvakrat toliko kot leta 2019 in 4 % več kot predlani. Domači gosti so prenočili povprečno 2,7-krat (v obeh primerjalnih letih). Poleg njih so prevladovali gosti iz Hrvaške, ki so lani opravili 37 % več prenočitev kot pet let prej, v povprečju pa so prenočili 2,8-krat (3,0-krat leta 2019). Tuji turisti so največkrat prenočili v Slovenj Gradcu. Lani je bilo njihovih prenočitev za 6 % manj kot leta 2019 in skoraj četrtino manj kot predlani, večkrat pa so prenočili domači turisti (15 % več kot leta 2019 in 3 % več kot leta 2023). Ti so lani tam največ prenočitev ustvarili v soboto, 27. januarja.

V Zagorju ob Savi, ki je del naše najmanjše statistične regije z najmanj turističnimi prenočitvami, tj. zasavske, so domači turisti lani ustvarili 77 % prenočitev oz. 7-krat toliko kot leta 2019 in nekaj več kot predlani./LN/Vir za objavo SURS/

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.