Slovenija, 28. september 2025 – Pravijo, da pesnik nikoli ne nagovarja »vseh povprek«, pač pa le izbrance po duhu, zato naj bi bil mnogim tudi težko razumljiv. A mi smo našli pesnika, ki svoja čustva izraža z besedami, ki so razumljive vsem in spodbujajo vse.

Gre za pesnika, ki je avtor enajstih pesniških zbirk: Sava šumi, Romantičen večer, Budne sanje, Pot do neba, Sopotniki, Srce na zidu, Odsev vrednot, Nadahnjenje, Ko te ni, Sem in Dar.
In kdo je pesnik, ki z nami vsako nedeljo “naredi” poetov korak? To je pesnik Srečko Čož, ki je tokrat za vas in za nas izbral te tri pesmi, in sicer:

KO SI ME IZBRALA
Ko si me izbrala
in speljala ven iz hiše,
kjer samota tiho riše
gube na zrcala,
prašnost na igrala,
zvezde na dvigala –
sem se zaljubil
in ti vse obljubil.
Če so res moja usta sladka
kakor med,
usedi se na mojo stran,
prepusti jim,
da te poiščejo
pod noskom
in nad bradico,
pod vratkom
in nad nogico
in naj se tvoj polet konča!
Naj se ti sklopijo peruti
stran od gnezda,
kjer navajen sem tišine,
in kjer nič nikdar ne mine…

MALO SE VIDIVA
Bolj se čutiva, kot vidiva.
Ko zjutraj malce poleživa,
in brez besed miživa,
v zraku misel se igriva
pretaka s čustvi v nasmeh,
dotik in greh.
Nisem ti miže neznanec
in meni nisi ti miže neznanka,
ker brez vsakega postanka
besede zlivajo se najine v nasmeh,
dotike čutiva in greh.
Potem se prebudiva,
in po zaspanih nekaj stavkih
prekmalu odhitiva po opravkih.
Se z odprtimi očmi ne vidiva ves dan!
Proti večeru padeva si v objem
in še kako se v njem zavem,
da dan ni izgubljen,
da sva za vedno skupaj,
da sem s teboj zaznamovan.
Od objema pa do polnoči
se marsikaj godi
na kavču ob prižgani televiziji.
A najkasneje ob polnoči
ugasneva luči,
spet ne vidim te,
le čutim te
v mehki postelji.
Razmišljava oba miže
o dnevu, ki je šel,
objem pa nama govori,
da bo še neštetokrat prišel,
da ne bo čez plot odšel.

V POSTELJI PODAJAŠ MI IMENA
Ah, ti Ljubica,
Sončnica,
Muzica,
Mucica…
Preden zaspiva,
zapojeva
ČEZ TISOČ LET,
KO NAJU VEČ NE BO,
nato se posvetiva
vsemu, kar je med zaljubljenci lepo…
V postelji podajaš mi imena,
da se ti smejim
in dnevna odložim bremena,
da se s teboj sprostim,
da s teboj
ves svet je moj.
Sem Mehkec tvoj,
ko nežno božaš me,
sem Toplek tvoj,
ko stiskaš se z menoj,
in Ščurek sem,
ko z rokama lezem ti pod bluzo,
mi praviš, da sem Klešček,
ko te s strastjo objamem
in ne spustim,
sprejemam te kot muzo,
s teboj
ves svet je moj.