Slovenija/EU, 2. oktober 2025 – Vsi se hvalijo s tem, kako ljudje v EU živijo v demokratičnih državah, kar je deloma – ne v celoti – res. Je pa tudi res, da v tej “izjemni” demokratično usmerjeni asociaciji najdemo tudi kar velik delež siromašnih oz. neprimerljivo situiranih.
Zato smo s pomočjo UI (AI) poskušali pogledati, kakšen je delež po članicah, če bi upoštevali mesečni prihodek na prebivalca v višini 1000 € kot limit osnove siromaštva (kar se seveda nikjer ne navaja kot uradni podatek, a nam se je zdel, da je to ta podatek) ki da neko raven primerjave.
Omenjenih 1000 € se nam je zdel pač znesek, ki prikaže primerjavo, koliko finančnih sredstev naj bi imeli prebivalci posameznih članic na voljo, da bi lahko koliko toliko normalno živeli. Ali drugače rečeno, želeli smo videti, koliko je takšnih ljudi v članicah EU, ki morajo živeti z manj kot 1000 evri in v katerih državah EU jih je največ.
Zato smo v tej – da ne bo pomote – poenostavljeni analizi vzeli enotno osnovo: prag 1.000 evrov mesečnega razpoložljivega dohodka na osebo. Kar, ko že zapisano, ni uradna definicija revščine, temveč kazalnik finančnega potenciala prebivalstva – koliko ljudi v posamezni državi članici EU živi pod (nad) tem pragom.
Da bi dobili celovitejšo sliko, smo pogledali dve različici:
- nominalno (v evrih),
- ter prilagojeno kupni moči (PPS).
Rezultati kažejo izrazite razlike:
- Vzhodna Evropa: skoraj polovica prebivalcev živi pod pragom 1.000 evrov.
- Južna Evropa: stanje je boljše, a še vedno ima približno 1/3 ljudi omejen finančni potencial.
- Zahodna in severna Evropa: delež prebivalcev pod pragom je bistveno nižji (okrog 10–15 %).
- tukaj je celotna tabela, ki smo jo sestavili (ocena na osnovi mediane dohodka in Ginija, prag 1.000 €/mesec):
Interpretacija:
- V vzhodnih članicah (Slovaška, Bolgarija, Madžarska, Romunija*) ima več kot polovica prebivalcev pod 1.000 €/mesec.
- V južnih in baltskih državah (Hrvaška, Grčija, Latvija, Litva, Portugalska**) je tak delež med 40–50 %.
- V bogatejših članicah Zahodne in Severne Evrope je pod 1.000 € samo manjši del prebivalcev (5–20 %).
- Najnižji delež najdemo v Luksemburgu (okrog 5 %).
| Država | Mediana PPS/mesec (€) | Gini | Delež ≤ 1000 €/mesec (PPS) | |
| Slovaška | 819 | 25.0 | 67.1 % | |
| Bolgarija | 806 | 37.2 | 62.4 % | |
| Madžarska | 851 | 30.6 | 61.4 % | |
| Romunija | 900 | 33.0 | 56.9 % | |
| Hrvaška | 1 025 | 29.0 | 48.1 % | |
| Latvija | 1 083 | 34.0 | 45.3 % | |
| Poljska | 1 100 | 30.5 | 44.2 % | |
| Litva | 1 108 | 32.0 | 43.8 % | |
| Grčija | 1 083 | 31.8 | 43.6 % | |
| Portugalska | 1 200 | 33.0 | 39.2 % | |
| Estonija | 1 300 | 30.5 | 35.1 % | |
| Slovenija | 1 317 | 23.4 | 34.4 % | |
| Španija | 1 500 | 30.0 | 28.2 % | |
| Italija | 1 600 | 29.0 | 26.0 % | |
| Ciper | 1 492 | 30.0 | 27.1 % | |
| Malta | 1 717 | 28.0 | 21.7 % | |
| Francija | 1 908 | 29.0 | 18.2 % | |
| Belgija | 1 967 | 26.0 | 16.4 % | |
| Avstrija | 1 975 | 27.0 | 16.1 % | |
| Nizozemska | 2 067 | 28.0 | 13.9 % | |
| Nemčija | 2 058 | 30.5 | 13.9 % | |
| Irska | 2 150 | 27.0 | 12.2 % | |
| Finska | 2 108 | 26.0 | 12.5 % | |
| Švedska | 2 233 | 27.0 | 10.3 % | |
| Danska | 2 475 | 27.0 | 7.7 % | |
| Luxembourg | 2 808 | 25.0 | 4.7 % |
Rezultati kažejo izrazite razlike:
- Vzhodna Evropa: skoraj polovica prebivalcev živi pod pragom 1.000 evrov.
- Južna Evropa: stanje je boljše, a še vedno ima približno tretjina ljudi omejen finančni potencial.
- Zahodna in severna Evropa: delež prebivalcev pod pragom je bistveno nižji (okrog 10–15 %).
To je jasen dokaz t. i. dvojne hitrosti EU: enoten trg ne pomeni enakega življenjskega standarda.
In še naš zaključek – Res je, da je Evropska unija politična in gospodarska skupnost, ki jo povezuje enotni trg. A če pogledamo v denarnice ljudi, vidimo, da so državljani članic še vedno del različne realnosti v tej skupnosti. Ali drugače rečeno! Kjer živijo državljani s približno enakimi želodci, a z različnimi prihodki. Drugače povedano! Polovica vzhodne Evrope živi z manj kot 1000 evri na mesec, kar je tudi jasen dokaz t. i. dvojne hitrosti EU, kar pomeni, da enoten trg še ne pomeni enakega življenjskega standarda.
Tistim, ki pa bi nas spraševali ali bo povprečni življenjski standard v Evropski uniji kdaj enak, pa brez posebnih analiz lahko zatrdimo, da ta nikoli ne bo enak! /Objavo pripravil J. Temlin/podatki obdelani za UI (AI) – Fotografija le ponazoritvena – arhiv LJNovice/
Opomba:
*definicija mediane – https://www.stat.si/stedy/opisivanje-podataka/medijan
Ker ni podatkov za vse države je uporabljena ocena: po državah, kjer je “60 % mediane” manj od 1.000 €/mesec za enoosebnega, bo skoraj identičen delež tistim, ki so “at risk of poverty” (po EU-definiciji).
** Ginijev količnik pa je mera za koncentracijo dohodka. Njegova vrednost je med 0 in 1; če ga prikazujemo v odstotkih, pa med 0 in 100 %.