Slovenija, 3. oktober 2025 – Lani je celotno slovensko gospodarstvo izkazalo presežek s tujino. Ustvarili so ga vsi domači sektorji z izjemo države, ki je imela primanjkljaj. Finančne družbe so v primerjavi z letom prej povečale presežek, nefinančne družbe in gospodinjstva pa zmanjšali. Stopnja varčevanja gospodinjstev pa je upadla.

Gospodarstvo ustvarilo presežek v vrednosti 4,5 % BDP

V transakcijah s tujino je celotno gospodarstvo ustvarilo 3.015 mio. EUR presežka, kar je nekoliko več kot leto prej (2.989 mio. EUR), medtem se je njegov delež v BDP zmanjšal s  4,7 % na 4,5 %. Saldo menjave blaga in storitev s tujino je znašal 4.164 mio. EUR. V primerjavi z letom 2023 je bil manjši, saj je bila rast uvoza izrazitejša od rasti izvoza. Pri storitvah smo tako pri uvozu kot izvozu zaznali zmerno rast – pri prvem nominalno za 6,1 % in pri drugem za 4,5 %, medtem ko je bila rast pri blagu 1,6 % na uvozni in 1,4 % na izvozni strani.

Bruto nacionalni dohodek je znašal 66.702 mio EUR, kar je 5,2 % več kot v 2023 (63.390 mio. EUR). Njegov obseg vpliva na višino sredstev, ki jih Slovenija vplača v proračun EU. /LN/Vir za objavo SURS/

Nefinančne družbe presežek skrčile

Lani so nefinančne družbe ustvarile 355 mio. EUR presežka (0,5 % BDP). To je bilo manj kot leto prej (1.274 mio. EUR oz. 2,0 % BDP).

Stopnja dobička nefinančnih družb, izražena kot delež bruto poslovnega presežka v dodani vrednosti, se je znižala za 1,7 odstotne točke, s 35,1 % na 33,4 %. Upad je bil izkazan tudi na ravni povprečja EU in evrskega območja, pri obeh za 1,9 odstotne točke.

Investicijska aktivnost podjetij je merjena s kazalnikom stopnje investiranja, izražene kot delež bruto investicij v osnovna sredstva v dodani vrednosti. Ta je znašala 21,0 % in se je glede na leto prej malenkost skrčila (za 0,1 odstotne točke). Upad investicijske aktivnosti je bil izkazan tudi na ravni povprečja EU (za 0,6 odstotne točke) in evrskega območja (za 0,7 odstotne točke), še vedno pa ostajata stopnji investiranja v primerjavi s Slovenijo višji (EU: 22,3 %, evrsko območje: 21,7 %).

Finančne družbe presežek povečale

Finančne družbe so poslovale s 417 mio. EUR presežka. Ta je bil večji kot leto prej (2023: 107 mio. EUR). Razlog je v višji dodani vrednosti v zavarovalništvu, nadaljujejo pa se tudi ugodne razmere v bančništvu zaradi višine obrestnih marž bank na strani depozitov.

Sektor država zmanjšal primanjkljaj

Država je leto 2024 zaključila s primanjkljajem. Ta je znašal 637 mio. EUR (0,9 % BDP), kar je za 1.018 mio. EUR manj kot leto prej (1.655 mio. EUR oz. 2,6 % BDP). Prihodki so se povečali za 9,0 %, izdatki pa za 5,1 %.

K rasti prihodkov države so socialni prispevki lani doprinesli še izraziteje zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka. Prav tako so jih dvignili davčni prihodki, zlasti davek na dohodek in tokrat tudi davki na kapital zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto bank. K povečanju izdatkov so največ prispevali socialni prejemki v denarju in naravi.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev nižja

Sektor gospodinjstev je skupaj z NPISG izkazal 2.880 mio. EUR presežka. Njihov razpoložljivi dohodek se je v primerjavi z letom prej z 38.460 povečal na 40.087 mio. EUR oz. za 4,2 %. V strukturi celotnega dohodka gospodinjstev sredstva za zaposlene predstavljajo največji delež, vendar pa se je ta tokrat zmanjšal z 52,2 %  na 51,6 %. Rast sredstev za zaposlene je znašala 6,2 %, kar je manj kot leto prej (10,6 %). K povečanju bruto razpoložljivega dohodka so prispevali še socialni prejemki, bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek ter drugi tekoči transferji in dohodki od lastnine.

Rast izdatkov za končno potrošnjo je bila večja od rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev, zato se je delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev zmanjšal. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev je v primerjavi z letom 2023 upadla za 1,4 odstotne točke, na 13,3 %, in bila tokrat nižja v primerjavi s stopnjama za povprečje EU (14,6 %) in evrsko območje (15,3 %).