Evropa, 4. oktober 2025 – Da državljani Evropske unije še dolgo ne bodo imeli primerljivih prihodkov, pokaže in kaže vsaka najbolj enostavna primerjava med članicami. No, tudi ta poenostavljena in je zastavljena tako, da smo želeli ugotoviti koliko časa bi državljani v posamezni članici s svojo plačo – povprečno – lahko kupili avto, vreden 24.000 evrov, a ob pogoju, da bi za nakup od plače v ta namen prihranili 20 %, se razume zaslužene v svoji državi.

Primerjava je poenostavljena ilustracija razlik v kupni moči med državljani EU – v tem primeru osredotočena na konkreten nakup (avto za 24.000 EUR) in upoštevanju realističnega deleža prihranka (20 % mesečne plače). Ta pa je pokazala, kako dolgo bi trajalo zbiranje potrebnih sredstev pri povprečnem delavcu v vsaki državi, če bi del plače namenil samo temu cilju (brez upoštevanja obresti, inflacije ali drugih stroškov).

Za izračun primerjav so bili uporabljeni razpoložljivi podatki o povprečnih mesečnih neto plačah za leto 2023/2024, da se je lahko izračunalo število mesecev (in let) za vsako od 27 članic EU.

Rezultati so razvrščeni od najkrajšega (najboljša kupna moč za ta nakup) do najdaljšega časa. V bogatejših državah bi si povprečen delavec avto “privoščil” v manj kot 3 letih, v revnejših pa v skoraj 10 letih:

• Luksemburg: 29,4 meseca (2,4 leti)
• Danska: 29,8 meseca (2,5 leti)
• Nizozemska: 31,8 meseca (2,7 leti)
• Irska: 35,8 meseca (3,0 leti)
• Nemčija: 37,1 meseca (3,1 leti)
• Avstrija: 37,4 meseca (3,1 leti)
• Švedska: 40,9 meseca (3,4 leti)
• Finska: 41,7 meseca (3,5 leti)
• Francija: 45,1 meseca (3,8 leti)
• Belgija: 45,7 meseca (3,8 leti)
• Španija: 58,6 meseca (4,9 leti)
• Ciper: 59,3 meseca (4,9 leti)
• Italija: 59,5 meseca (5,0 leti)
• Estonija: 68,5 meseca (5,7 leti)
• Slovenija: 75,0 meseca (6,2 leti)
• Češka: 75,4 meseca (6,3 leti)
• Malta: 79,6 meseca (6,6 leti)
• Poljska: 79,7 meseca (6,6 leti)
• Litva: 81,7 meseca (6,8 leti)
• Hrvaška: 82,7 meseca (6,9 leti)
• Latvija: 89,4 meseca (7,5 leti)
• Portugalska: 89,4 meseca (7,5 leti)
• Slovaška: 95,9 meseca (8,0 leti)
• Madžarska: 101,4 meseca (8,4 leti)
• Grčija: 109,3 meseca (9,1 leti)
• Romunija: 110,3 meseca (9,2 leti)
• Bolgarija: 118,3 meseca (9,9 leti)

Pristop kaže sorazmerno realne razlike v prihodkih, ki vplivajo na velike nakupe, kot je avto. Pokazu pa tudi zakaj “primerljivi prihodki” v EU še niso realnost. Ta pa je, da bi v Luksemburgu za njihovo plačo zastavljeni nakup lahko privoščili skoraj 4-krat hitreje kot v Bolgariji.

Vendar pa ni popoln, saj:

• Ne upošteva davkov na avto, zavarovanj ali cen avtov v posameznih državah (npr. dražji v Skandinaviji zaradi okoljskih davkov).
• Osredotoča se samo na en izdelek; splošna kupna moč (za širšo košarico blaga in storitev) se bolje meri z uradnimi indeksi, kot je Standard kupne moči (PPS) na Eurostatu, ki prilagaja za razlike v cenah in življenjskih stroških. Na primer, po PPS je Slovenija na sredini lestvice (okoli 80–90 % EU povprečja), medtem ko je Luksemburg nad 150 %.

Standard kupne moči (PPS) je umetna enota, ki jo uporablja Eurostat za primerjavo kupne moči med državami EU, saj odpravlja razlike v cenovnih ravneh in valutah. PPS izraža, koliko blaga in storitev lahko posameznik kupi v svoji državi v primerjavi z evropskim povprečjem (EU-27 = 100). Temelji na košarici blaga in storitev (hrana, stanovanje, transport, zdravstvo itd.), prilagojeni lokalnim cenam.

Ključne značilnosti PPS:

1. Prilagoditev cenovnih razlik: PPS upošteva, da so cene v nekaterih državah (npr. Skandinavija) višje, v drugih (npr. Vzhodna Evropa) nižje. Tako 1000 EUR v Bolgariji kupi več kot v Nemčiji.
2. Osnova za primerjavo: Uporablja se za BDP na prebivalca, potrošnjo gospodinjstev ali plače, da pokaže realno kupno moč.
3. Metodologija: Eurostat zbira podatke o cenah prek raziskav (npr. Eurostat-OECD PPP program) in izračuna pariteto za vsako državo.

PPS indeks za EU-27 (2023/2024, zadnji razpoložljivi podatki):

Spodaj je pregled BDP na prebivalca v PPS (EU-27 = 100) za članice EU, kar odraža relativno kupno moč. Podatki so iz Eurostata za leto 2023, razvrščeni od najvišjega do najnižjega:

• Luksemburg: 240
• Irska: 212
• Nizozemska: 132
• Danska: 129
• Avstrija: 127
• Nemčija: 123
• Belgija: 120
• Švedska: 119
• Finska: 113
• Malta: 104
• Francija: 103
• Italija: 97
• Ciper: 94
• Slovenija: 90
• Češka: 89
• Litva: 87
• Španija: 86
• Estonija: 84
• Poljska: 80
• Portugalska: 78
• Hrvaška: 76
• Romunija: 76
• Slovaška: 72
• Madžarska: 71
• Latvija: 71
• Grčija: 67
• Bolgarija: 64

Kaj pomenijo ti podatki?

• Luksemburg (240): S količino denarja, zasluženo v enakem časovnem obdobju, lahko tam kupite 2,4-krat več blaga/storitev kot v povprečni državi EU.
• Bolgarija (64): Kupna moč je le 64 % evropskega povprečja, kar pomeni, da je za enako količino blaga/storitev potrebno več denarja ali pa je življenjski standard nižji.
• Slovenija (90): Blizu povprečja EU, kar pomeni solidno kupno moč, a še vedno zaostaja za zahodnimi državami.

Prednosti PPS:

• Realistična primerjava: Odpravlja iluzijo, da visoke plače v bogatih državah pomenijo sorazmerno višjo kupno moč, saj so tam tudi cene višje.
• Široka uporaba: Uporablja se za analizo BDP, plač, socialnih transferjev in revščine.
• Primerljivost: Omogoča enotno merilo med državami z različnimi valutami (npr. pred evrom) in življenjskimi stroški.

Omejitve PPS:

• Povprečja skrivajo razlike: Ne upošteva neenakosti znotraj države (npr. med mesti in podeželjem).
• Specifični izdelki: PPS je splošen indeks; pri posameznih dobrinah (npr. avto za 24.000 EUR iz vaše prejšnje poizvedbe) so lahko razlike v cenah manjše ali večje.
• Časovna zamuda: Podatki so pogosto na voljo z enoletnim zamikom, inflacija pa lahko spremeni sliko.

Primer povezave z vašo idejo (avto za 24.000 EUR):

Prav pa je zapisati, da primerjava (20 % plače za avto) temelji na nominalnih neto plačah in ne upošteva cenovnih ravni, kar PPS vključuje. Če bi prilagodili ceno avta glede na PPS, bi v državah z nižjim indeksom (npr. Bolgarija) avto relativno stal več, kar bi še povečalo razlike v času prihranka. Na primer:

• V Luksemburgu (PPS 240) je avto v PPS cenejši, zato bi bil čas prihranka še krajši od 29,4 meseca.
• V Bolgariji (PPS 64) je avto relativno dražji, kar podaljša čas prihranka (118,3 meseca).

Tudi ta primer pokaže, da državljani Evropske unije še dolgo ne bodo imeli primerljivih prihodkov. Pokaže pa tudi, da bo moralo velike Save preteči, da bi slovenski državljani bili ekonomsko primerljivi z državo, katere državljani se lahko vozijo po reki Mozeli.

Saj bi lahko uporabili za primerjavo ono opredelitev o dveh hitrostih, a je težava ta, da jih je vsaj po sedanjem stanju sodeč tej v EU veliko – VELIKO – več! V tem trenutku še vedno 27!/objavo pripravil: J. Temlin /za pripravo objave uporabljena tudi UI (AI)/Fotografija le ponazoritvena