Slovenija, 7. oktober 2025 – Mednarodna konfederacija sindikatov je leta 2008 razglasila 7. oktober za svetovni dan dostojnega dela. Stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji je bila lani nekoliko višja od povprečja EU. Med delovno aktivnimi prebivalci je bilo 6,5 % prekarnih delavcev. Pričakovana delovna doba je bila 37,1 leta in se je v zadnjih desetih letih podaljšala za skoraj tri leta.  

V Sloveniji skoraj milijon delovno aktivnih

Po anketnih podatkih je bilo lani delovno aktivnih 998.000 prebivalcev Slovenije, med njimi 54,6 % moških in 45,4 % žensk. Stopnja delovne aktivnosti med prebivalci v starostni skupini 20–64 let je bila 78,3-odstotna oz. 2,5 odstotne točke višja od povprečja EU. Na tem območju so imeli najvišjo stopnjo na Nizozemskem (83,5 %), najnižjo pa v Italiji (67,1 %). 

Ob koncu tedna delala več kot desetina delovno aktivnih

14,2 % delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je delo opravljalo tudi ob vikendih, 22,5 % v EU. Največji delež so imeli v Grčiji (41,3 %), najmanjšega pa v Litvi (3,9 %).  

Manj kot desetina običajno delala od doma

Nekaj manj kot 7 % delovno aktivnih je lani običajno delalo od doma, kar je primerljivo z deleži pred pandemijo covida-19. Največji delež je bil v letu 2021 z več kot desetino (10,6 %) delovno aktivnih, če dodamo še tiste, ki so od doma delali občasno, pa z več kot petino (22,9 %).

Irska je imela med članicami EU največ delovno aktivnih, ki so leta 2024 običajno delali od doma (20,6 %), sledila je Finska (19,6 %). Najmanjši delež je bil v Bolgariji in Romuniji, in sicer nekaj več kot odstotek. Slovenija se je s 6,9 % uvrstila pod povprečje EU (8,9 %). 

Prekarno delo

Na trgu dela se poleg standardnih oblik pojavljajo tudi nestandardne, med njimi prekarne. Lani je prekarna dela opravljalo 65.000 prebivalcev Slovenije oz. 6,5 % delovno aktivnih.

Pričakovana delovna doba blizu povprečja EU

V Sloveniji je bila lani pričakovana delovna doba 37,1 leta (za moške 38,4, ženske 35,8); v zadnjih desetih letih se je podaljšala za skoraj tri leta. Najdaljšo so imeli na Nizozemskem (43,8 leta), najkrajšo pa v Romuniji (32,7 leta); povprečje EU je znašalo 37,2 leta. 

Največja razlika med spoloma je bila v Italiji, kjer je bila ta doba pri moških v povprečju za 9,0 leta daljša kot pri ženskah; v Sloveniji je razlika znašala 2,6 leta. Pričakovana delovna doba je bila daljša pri ženskah le v baltskih državah: Estoniji (1,6 leta), Litvi (0,3 leta) in Latviji (0,2 leta).

5,0-odstotna plačna vrzel med spoloma

Plačna vrzel med spoloma je relativna razlika med povprečno plačo za plačano uro zaposlenih žensk in moških. Za lanski oktober je razlika v Sloveniji znašala 5,0 %, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 95 % povprečne bruto plače za plačano uro moških. 

V večini področij dejavnosti so bile oktobra lani povprečne bruto plače za plačano uro moških višje od plač žensk. Plačna vrzel med spoloma je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,5 %), najizrazitejšo negativno plačno vrzel, pri kateri so povprečne bruto plače za plačano uro žensk višje od plač moških, pa smo izmerili v oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja (−11,8 %). 

Na ravni EU je bila predlani plačna vrzel največja v Latviji (19,0 %), negativno plačno vrzel pa so zaznali le v Luksemburgu (–0,9 %). Povprečje v EU je bilo 12,0 %.

Stopnja tveganja revščine med delovno aktivnimi nižja od povprečja EU

V Sloveniji je pod pragom tveganja revščine lani živelo 5,4 % polnoletnih delovno aktivnih oseb. Ta delež je bil manjši od povprečja EU, ki je znašalo 8,2 %. Najvišji stopnji tveganja revščine med polnoletnimi delovno aktivnimi sta bili v Luksemburgu (13,4 %) in Bolgariji (11,8 %), najnižji pa na Češkem (3,6 %) in Finskem (2,8 %)./LN/Vir za objavo SURS/