Slovenija, 13. oktober 2025 – Dolgotrajna oskrba je besedna zveza, ki bi morala pomeniti varnost, dostojanstvo in solidarnost. A se je ta, vsaj za zdaj, v Sloveniji spremenila v politično geslo – bo že! – in finančno obveznost – plačaj in bodi tiho! -, medtem pa številni državljani čakajo, da se sistem dejansko zažene.

Prispevki se že pobirajo, storitve še niso na voljo

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), sprejet po več kot desetletju pripravljanja, je obljubil jasen cilj: pomoč tistim, ki sami ne zmorejo – bodisi starejšim, bolnim ali invalidnim.

A čeprav zakon določa, da se bo sistem začel izvajati postopoma, je med ljudmi največje vprašanje – “Zakaj moramo že plačevati, če še stvari ne delujejo?”

Namreč, od 1. julija 2025 zaposleni, delodajalci in upokojenci prispevajo prispevek za dolgotrajno oskrbo, čeprav sistem ne deluje.

Kaj pravi minister Simon Maljevac in zakaj ga brani premier…

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac zatrjuje, da sistem “že živi” in da gre za proces, ki zahteva čas. Po njegovih besedah je v pilotne programe vključenih okoli 8.000 družin, kar naj bi bil dokaz, da se sistem gradi “od spodaj navzgor”.

Predsednik vlade dr. Robert Golob ministra odkrito brani in reformo opisuje kot civilizacijsko dolžnost in poudarja, da “država brez dolgotrajne oskrbe ni socialna država”. Prav ima! A nima prav, ko trdi, da je treba “imeti potrpljenje”, saj gre za največjo socialno reformo po uvedbi zdravstvenega zavarovanja. Kar seveda še zdaleč ni čisto res. Namreč, če nekaj plačaš ima pravico zahtevati, da storitev dobiš, oz. jo dobijo tisti, ki jim je namenjena.  Še posebej, ko ljudje plačujejo za storitev, ki jo vidijo zapisano v zakonu, v praksi pa le poslušaje nakladanje Golobovega varovanca Simona Maljevca, ki ves čas javnosti ponuja neke nedorečene puhlice.  

Neurejena izvedba, nejasna poraba

Finančni okvir dolgotrajne oskrbe naj bi znašal tam okoli 900 milijonov evrov letno, od tega 620 milijonov iz prispevkov, preostalo iz proračuna (recimo leta 2022 je bilo po podatkih SURS za dolgotrajno oskrbo namenjenih 854 milijonov EUR ali 1,5 % BDP)
A že zdaj je jasno, da bodo začetne faze nepredvidljivo drage: kadra primanjkuje, lokalna infrastruktura je podhranjena, informacijski sistem pa še ni v celoti vzpostavljen.

In ne samo to!  Številni strokovnjaki ves čas opozarjajo na pomanjkanje transparentnosti, in sicer:
– kam bodo šla sredstva v prvem letu,
– kako bo nadzorovana njihova poraba,
– in kdaj bodo uporabniki dejansko pridobili pravice.

Brez teh odgovorov reforma tvega, da bo postala administrativni projekt brez socialnega učinka.

Ali bi bilo potrebno še kaj dodati? Da kompleksno razdeljeni finančni načrt za določeno obdobje – vsaj za štiri leta – in terminsko oz. mrežni načrt kako bo vse to »načrtovano« in kako bo potekalo. Se razume ne tiso, ko po Maljavčevih besedah »že živi«.

No je pa res, da vse to kar pri nas še ne živi, bolje rečeno ne deluje, tako deluje na oni strani Alp v Avstriji.

Za primerjavo – v sosednji Avstriji dolgotrajna oskrba deluje že več kot 25 let.
Sistem temelji na denarnem dodatku, ki ga država izplačuje glede na stopnjo odvisnosti od pomoči drugih oseb.
Trenutno je v Avstriji osem stopenj oskrbe, z mesečnimi zneski od 177 do več kot 1.800 evrov.

Prednost avstrijskega sistema je jasnost in stabilnost:

• državljani vedo, koliko bodo prejeli,
• postopek je enoten in digitaliziran,
• sredstva so zagotovljena iz proračuna in prispevkov,
• in – kar je bistveno – sistem dejansko deluje.

Ni popoln, a je pregleden in dostopen.
V Sloveniji pa še čakamo, da se zakonske določbe spremenijo v resnične pravice.

No in vrnimo se spet na »sočno« stran Alp kjer se s svojo ekipo sonči brez ustreznega učinka Maljvčeva ekipa !

Res je, da je reforma dolgotrajne oskrbe v Sloveniji nujna, a izvedena z napačnega konca.
Država bi morala najprej zgraditi sistem in šele nato uvajati obvezni prispevek.
Zdaj je vrstni red obraten – in ljudje to čutijo kot nelojalnost sistema do tistih, ki ga financirajo.

Ključni problemi ostajajo:

• pomanjkanje strokovnega kadra in koordinacije med občinami,
• nejasna časovnica izvajanja pravic,
• odsotnost javno dostopnih podatkov o porabi prispevkov,
• in politična odvisnost ministrstva, ki deluje predvsem pod zaščito premierja.

Če vlada v naslednjih mesecih ne bo dokazala oprijemljivega napredka, se bo dolgotrajna oskrba spremenila v simbol neučinkovitosti – ne reforme.

Sklep: čas je za razmislek – resen razmislek! – Dejstvo je, da dolgotrajna oskrba ni le tehnični sistem, ampak merilo zaupanja med državo in državljani.
Slovenija ima zakon, prispevek in politično voljo, a še vedno nima sistema, ki bi ljudem resnično pomagal.

Zato je naloga vseh nas, da se vztrajno preverjajo dejstva, javno spremlja porabo sredstev in opozarjajo na neskladja med besedami in dejanji.

Le tako bo reforma, ki danes še ne deluje, lahko postala zgodba o uspehu – in ne o izgubljenem zaupanju. Namreč, če bodo stvari potekale še nekaj čas, kot zdaj (NE)potekajo, bo obljubo o urejeni dolgotrajni oskrbi – generacije, ki je te oskrbe potrebna – in še ena od neuresničenih političnih obljub te vlade.

• To je naša že šesta objava, ki ni zlonamerna, je pa dejstvo, da na odgovor, ki smo ga naslovili na ministra Simona Maljevca – 23. avg. 2025, 17:30 – še vedno čakamo. Da ne bo pomote! Odgovora na zastavljeno vprašanje – 23. avg. 2025, 17:30 – ne prosimo, ampak zahtevamo.

To smo Maljevčevo ministerstvo in njega osebno vprašali (kot to velevajo postopkovna pravila): Glede na to, da se Ministrstvo za solidarno prihodnost trudi urediti stanje na področju, kot piše na vaši spletni strani dolgožive družbe, dolgotrajne oskrbe, dostopnosti teh storitev in deinstitucionalizacije stanja, je eden od ključnih dokumentov tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) za kar se je s 1. julijem 2025 začel “pobirati” – zaračunavati  poseben prispevek. Torej gre za zakonsko določitev, ki jo velja upoštevati.

Ker pa bi želeli javnosti predstaviti učinke in načrtovano časovnico izvedbe z zakonom določenih postopkov, na vas naslavljamo vprašanje – povezano institucijami, ki jih vi usmerjate – , in sicer

• da nam posredujete mrežni in časovni terminski načrt realizacije z zakonom in povezanimi akti, kdaj bo zakon po vaši časovnici uresničen in uveljavljen v praksi (seveda, nas ne zanimajo razlogi za morebitne zamike, ker to ni osnova naše objave – do njih pač prihaja, kar se nam zdi logično) z realnimi časovnicami terminskega načrta in njegove realizacije.

To je osnova naše objave – realni časovni terminski načrt realizacije z zakonom po posameznih področjih.

•  no, ob tem pa nas zanima še, ta podatek, ki ga pričakuje javnost – predvsem upokojenska društva – ,in sicer koliko denarja je s obračunom prvega prispevka bilo zbrano s strani ZPIZ-a, ob odtegljajih pri pokojni za mesec julij. Ta podatek vam je zagotovo znan – bolje rečeno vam mora biti znan (je pa res, da bomo to vprašanje naslovili tudi na »pobiralca« prispevka – ZPIZ. Koliko ga je bilo zbrano skupaj do 20. 8. 2025 na računu ZZZS – poznamo (zbrano 44.105.701,05 evra).

Upamo, da sta naši vprašanji razumljivi in vam to ne bo delalo težav pri zagotovitvi odgovorov. /Ljubljana, 23. avg. 2025, 17:30/

In da se ve, še to! Tudi mi plačujemo ministra in njegovo ekipo, in ne on in ne oni nas!/Objavo pripravil: J. Temlin/