Slovenija, 16. oktober 2025 – Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane, in poudarili, da je ta temeljna pravica vsakega posameznika. Na ta dan potekajo po svetu različni kongresi na tematiko prehrane in lakote v svetu.

Letošnje vodilo poziva k sodelovanju na svetovni ravni za mirno, trajnostno, uspešno prihodnost, v kateri je zagotovljena prehranska varnost, saj lahko le s skupnimi prizadevanji preoblikujemo živilske verige in vsem zagotovimo zdravo prehrano, ki bo v sožitju z naravo.

In kaj kaže podatki za to področje v Sloveniji…Pridelava krušnih žit je v desetih letih razmeroma stabilna. Lani smo vzredili 6,5 mio. perutninskih živali, prebivalec Slovenije pa je imel na voljo 143 kg sadja in 113 kg žit. Cene osnovnih živil so bile lani višje kot leta 2019, gospodinjstva so pred tremi leti največ porabila za meso in kruh.

Prireja perutnine v zadnjih desetih letih narašča – V obdobju 2015–2024 se je skupno število živine v Sloveniji zmanjšalo. Lani smo vzredili 6,5 milijona perutninskih živali, 454.000 goved, 232.000 prašičev, 117.000 ovc in 25.000 koz. Največji upad smo zaznali pri prašičih, število goved je bilo razmeroma stabilno, pri drobnici pa večjih sprememb ni bilo. Prireja perutnine je po letu 2019 začela upadati, v zadnjem letu pa se je ponovno nekoliko povečala.

V desetletnem obdobju pridelava pri krušnih žitih razmeroma stabilna – Na okoli 33.000 hektarjih smo lani pridelali skoraj 161.000 ton krušnih žit, med njimi sta največji delež (95 %) imeli pšenica in pira. V primerjavi z obdobjem 2015–2024 je pridelek krušnih žit ostal na približno enaki ravni kot leta 2015, malce večji je bil le leta 2016 (170.000 ton). Krompirja je bilo lani nekaj manj kot 75.000 ton, v primerjavi z letom 2015 pridelava krompirja rahlo upada.

V intenzivnih sadovnjakih pridelanih največ jabolk – V intenzivnih sadovnjakih smo skupno pridelali približno 65.400 ton sadja, največ jabolk (50.654 ton). Sledile so hruške (3.617 ton), breskve in nektarine (2.390 ton) ter jagode (1.682 ton). Preostalo sadje, skupaj z jagodičjem, je obrodilo 7.066 ton.

Prebivalcem med razpoložljivimi kmetijskimi proizvodi na voljo največ sadja – Prebivalec Slovenije je imel v letu 2024 iz domače proizvodnje in uvoza na voljo 143 kg sadja, 104 kg zelenjave, 113 kg žit, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc in 6 kg riža.

Cene prehranskih izdelkov višje kot pred petimi leti – Od leta 2020 so se cene osnovnih živil zvišale. Leta 2019 smo za kilogram kruha v povprečju plačali 2,27 EUR, lani pa 3,42 EUR. Pri izbranih prehranskih izdelkih se je v istem obdobju najbolj podražilo olivno olje (s 7,92 EUR/l na 13,82 EUR/l), najmanj pa paradižnik (s 3,30 EUR/kg na 4,44 EUR/kg) in meso (s 7,95 EUR/kg na 10,75 EUR/kg).

Pred tremi leti med prehranskimi izdatki največ porabili za meso in kruh – Gospodinjstva so za hrano leta 2022, za katero imamo zadnje razpoložljive podatke, namenila 14 % svojih izdatkov kar je pomenilo v povprečju 3.698 EUR na gospodinjstvo. Največ so porabila za meso (682 EUR) ter kruh in pekovske izdelke (477 EUR), najmanj pa za jajca (38 EUR).

Že 16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization).

In še to! Tudi to velja vedeti! V Sloveniji se letno zavrže okoli 165.000 ton hrane, največ v gospodinjstvih. Povprečen prebivalec Slovenije vsako leto zavrže 78 kilogramov hrane, 44 odstotkov vse odpadne hrane pa nastane v gospodinjstvih.

Dodatek, ki ga je vredno omeniti:

-Da je 3.754 ton hrane v letu 2024 preko Slovenske karitas našlo pot do ljudi, ki so jo najbolj potrebovali.

-Da je Slovenska karitas z združenimi močmi darovalcev, prostovoljcev in partnerjev pomagala kar 91.070 posameznikom po vsej Sloveniji./LN/Vir za objavo tudi SURS/