Ljubljana, 18. oktober 2025 – Po 43 letih, odkar so orgle prvič zazvenele v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, so letos poleti doživele prenovo in nadgradnjo elektronskih sistemov, tako da so ponovno popolnoma primerljive svetovnemu standardu dvoranskih koncertnih orgel.
Ker so bile nekatere stare komponente izdelane s tehnologijo, staro več kot štirideset let in danes neuporabno, je bila obnova nujna. Nadgradnjo so izvedli v isti delavnici – orglarski delavnici Karla Schukeja v Berlinu – kjer so orgle pred nekaj manj kot pol stoletja tudi nastale.
Orgle v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so bile prve velike orgle v koncertni dvorani v slovenski zgodovini in hkrati največja naložba v glasbeni inštrument slovenskega naroda do danes. S svojimi štirimi manuali, pedalom in triinsedemdesetimi registri ter dobrimi šest tisoč piščalmi so bile izziv in poklon organistom, skladateljem, orkestrom in dirigentom. Bile so tudi prve orgle pri nas, ki so jih postavili brez prostorskih omejitev.
Od prve piščali do danes
Orgle v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so veličasten opus 361 berlinske delavnice Karla Schukeja; tam so jih l. 1981 izdelali in leto dni pozneje umestili v Gallusovo dvorano. Nekajdesettonsko glasbilo so postavljali skoraj pol leta ter nadaljnjo polovico leta intonirali in uglaševali. Orgle imajo dobrih šest tisoč piščali, ki so zbrane v 73 registrov in razdeljene po manualih z nemško, francosko, špansko in italijansko zvočnostjo. Italijanski manual je kopija orgel iz piranske cerkve, idejno zasnovo dispozicije je sicer zasnoval že pokojni profesor in organist Hubert Bergant. Prostornina največje piščali je tisoč litrov. Vse največje piščali so od znotraj obešene na kovinskih pletenicah, da se ne bi zvile zaradi lastne teže. Zračna turbina, povezana z elektromotorjem, potisne v prostore pod piščalmi – v sapnice – 53 kubičnih metrov zraka na minuto. Piščali orgel so lahko ravne, lijakaste, koničaste, odprte, deloma ali popolnoma pokrite z jezički in brez njih … Vsaka kombinacija oblik spremeni barvo zvoka, od tod orglam toliko različnih »glasov«.
Prvič so orgle v Gallusovi dvorani zazvenele na koncertu ob odprtju Gallusove dvorane s Slovensko filharmonijo ter noviteto Pavla Šivica za orgle in orkester. Vrstili so se programski vrhunci, kot npr. Umetnost fuge, Glasbena daritev, integralni izvedbi dveh maš Françoisa Couperina, srečanja z zvočno glasbeno govorico češkega skladatelja Petra Ebna in Primoža Ramovša. Zazvenelo je tudi nekaj krstnih izvedb Sama Vremška, Jožeta Trošta in drugih slovenskih skladateljev. Orgelski zvoki so postajali del predstavitve Gallusove dvorane, državnih in drugih proslav, kongresov in drugih dogodkov; številni gledališki režiserji so jih vključili v svoja avtorska dela, ki so nastajala na odru največje dvorane Cankarjevega doma.
Orgle Cankarjevega doma so bile redno vzdrževane in servisirane: zaradi ohranjanja zmogljivosti je treba nanje igrati povprečno trikrat tedensko najmanj dve uri. Zanje skrbita Simon Kolar, orglarski mojster, vzdrževalec orgel v Cankarjevem domu, in Uroš Pele, hišni organist.
V prenovi, ki sicer na videz orgel in na njihov primarni zvok ni imela vpliva, saj inštrument deluje popolnoma mehansko, so bila zamenjana in nadgrajena vsa elektronska vezja in računalnik, dodan pa je bil tudi zaslon na dotik. Prenovljene orgle sedaj ponujajo še več zvočnih možnosti in hkrati njihovo lažje upravljanje.
Prvič po prenovi bodo orgle zazvenele 22. oktobra pod prsti organista Tomaža Sevška Šramla na koncertu v kombinaciji s toplim in zvonkim glasom mednarodno uveljavljene slovenske mezzosopranistke Barbare Kozelj. Koncert, naslovljen Upanju, se tematsko dotika duhovnosti v poznoromantičnih pesmih za ženski glas in orgle, na sporedu bodo skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Huga Wolfa, Stanka Premrla, Richarda Wagnerja in Maxa Regerja.
In še to! – Največje orgle na svetu so izdelali leta 1931 v Constitution Hall v Atlantic Cityju, Združene države Amerike, s 7 manuali, 2 pedaloma, 455 registri in preko 30.000 piščalmi, dolgimi od 6 cm do 19,5 m.
Največje orgle v Evropi so v stolnici v Passauu, Nemčija. Imajo 5 manualov, 229 registrov ter 17.974 piščali. V letih 1977–1981 jih je izdelalo nemško orglarsko podjetje Eisenbarth.
Največje orgle v Sloveniji so orgle v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Imajo 5457 piščali in 73 registrov na štirih manualih in pedalu, postavilo pa jih je Orglarstvo Schuke iz Berlina leta 1982. Druge največje orgle v Sloveniji so orgle v koprski stolnici z 68 registri in 5420 piščalmi./AST in CD/
