Slovenija, 20. oktober 2025 – Slovenske železnice (SŽ) so v zadnjih letih pogosto v središču kritik zaradi zamud, ki so posledica obsežnih investicijskih in vzdrževalnih del na infrastrukturi, vremenskih ujm ter drugih dejavnikov.

Po podatkih SŽ je povprečna zamuda potniških vlakov na 100 km poti v letu 2023 znašala 5,8 minute, v prvem polletju 2024 pa le 4 minute. Zamude nad 15 minut se pojavljajo pri približno 12 % njihovih vlakih. Torej, če stanje zamud SŽ primerjamo s sosednjimi državami, s pomočjo statistik Evropske komisije (RMMS) in drugih virov, primerjava kaže, da Slovenija ni na vrhu lestvice zamudnikov.

Ključni podatki o točnosti (del vlakov, ki pridejo pravočasno, običajno znotraj 5 minut)

Podatki temeljijo na evropskih poročilih za regionalne in dolge proge (2018–2023), kjer se definicije “pravočasnosti” rahlo razlikujejo med državami (npr. 3–15 minut tolerance). Slovenija je med slabšimi v EU, a primerljiva z Italijo in Hrvaško (balkanske/severno jadranske države), medtem ko zaostaja za Avstrijo in Nemčijo.

Država	Regionalne proge (2018)	Dolge proge (2020)	Opombe za 2023/2024
Slovenija	~70–80 %	~75 %	56 % splošne točnosti v 2023 (zugfinder.net); izboljšanje na 4 min/100 km v 2024.
Avstrija	~95 %	~90 %	Med najboljšimi v EU; nizke zamude zaradi investicij.
Italija	~85 %	~80 %	Podobno Sloveniji; težave z regionalnimi progami na severu.
Hrvaška	~75 %	~70 %	Med slabšimi; zamude zaradi podzapevne infrastrukture in nižje gostote prometa.
Nemčija	~90 %	~85 %	Povprečno za EU; pogoste zamude zaradi gradbenih del (podobno Sloveniji).

• Vir podatkov: Evropska komisija (RMMS poročila za 2018–2020), dopolnjeno z neodvisnimi viri kot zugfinder.net in EPF (European Passengers’ Federation) za 2023. EU povprečje za regionalne proge: ~90 %, za dolge: ~83 %.

Z balkanskimi državami (razen Hrvaške) je stanje takšno: Slovenija je boljša od Romunije (~60 % točnosti) in Bolgarije (~65 %), medtem ko je Srbija podobna Hrvaški (~70–75 %). Zamude v teh državah so pogosto večje zaradi podhranjenih omrežij.

Primerjava s sosednjimi državami – Ko se SŽ primerja s sosednjimi državami (Avstrija, Italija, Hrvaška, Madžarska – vključili smo tudi Nemčijo), predvsem prek mednarodnih povezav in EU statistik, je stane takšno:

• Avstrija (ÖBB): Slovenija zaostaja; avstrijski vlaki so med 90–95 % točni, kar je posledica boljših investicij. Potniki iz Slovenije v Gradec ali Dunaj pogosto poročajo o manjših zamudah na avstrijskem delu.
• Italija (Trenitalia): Podobna raven; obe državi imata ~80 % točnosti na dolgih progah. Regionalne proge na severu Italije (blizu Slovenije) imajo podobne težave kot pri nas.
• Hrvaška (HŽ): Slovenija je rahlo boljša; hrvaške proge imajo več zamud zaradi stare infrastrukture in nižje gostote (povprečno 3–5 min več na 100 km).
• Madžarska (MÁV): Ni natančnih podatkov za 2023/2024, a po EPF poročilih ~80 % točnosti, podobno Sloveniji; več težav z regionalnimi povezavami do Budimpešte.
• Nemčija (DB): Primerljivo ali rahlo bolje; Nemčija ima pogoste zamude zaradi gradbenih del (podobno kot Slovenija), a višjo splošno točnost (~85–90 %).

Prihodnost in izboljšave

SŽ pričakujejo izboljšanje z novimi 20 dizelskimi garniturami (dobave 2025 v teku) in elektrifikacijo prog, kar bo po njihovih napovedih omogočilo primerljivost z Avstrijo in Nemčijo do 2026 – 28. Je pa res, da število potnikov naraslo na rekordnih 17,9 milijona v 2024 (+14 %). Čeprav zamude ostajajo velik problem (EU pravice potnikov zagotavljajo nadomestila za zamude nad 60 min – a se to pri nas redko uveljavlja).

In še to, kar velja vedeti, ko se ozrete na te podatke s katerimi smo hoteli nekoliko primerjati Slovenske železnice, ne da bi bili do njih preveč kritični, da so nosilci železniškega prometa v sosednji Avstriji malo »svetovno leto« pred slovenskimi.

Našli smo namreč podatek na strani OBB, kjer javnost obveščajo, da bodo Dunaj povezali s Trstom (po italijansko avstrijski strani) z moderno opremljenim vlakom, kar bo omogočalo, da bodo potnike po tej relaciji na Dunaj prepeljali v 6 urah in 38 minutah, in ne kot zdaj, ko čas vožnje skozi Sloveniji traja več kot devet ur. 

Zakaj je tako in zakaj se Avstrijci spet neposredno povezujejo s Trstom – praktično mimo Slovenije – morda vesta ministrica Alenka Bratušek, ali njen posredni podanik direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.

Dejstvo je, če se nekoliko ozremo v zgodovino, da bi bil cesar Franc Jožef, ki je leta 1849 povezal Dunaj z Ljubljano, zagotovo zelo nezadovoljen, če bi zvedel, da je njegova Dežela Kranjska infrastrukturno postala tako zaostala napram drugim njegovim deželam.

Je pa res, da novi vlaki na starih tirih pač niso prava rešitev za ureditev vse bolj potrebnega in resno urejenega transporta s pomočjo železnice./J.T. – uporabljen tudi AI/Foto – arhiv LJNovice/