Slovenija, 23. oktober 2025 – Predsednik vlade dr. Robert Golob je zbolel, in kot poročajo slovenski mediji, ga na vrh voditeljev držav članic EU nadomešča francoski predsednik Macron.

Vrh voditeljev držav članic naj bi bil posvečen ohranjanju evropske gospodarske konkurenčnosti ob izpolnjevanju ciljev zelenega prehoda, vključno s cilji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in prepovedjo prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem z letom 2035. No, del srečanja pa naj bi bil namenjen tudi podpori Ukrajine in nadaljnji realizaciji 19. sankcij proti Rusiji.

Ob tem pa se zastavlja vprašanje ali ob kar štirih podpredsednikih vlade nobeden od njih ni sposoben zastopati Slovenije na vrhu voditeljev držav članic EU.

Za poglobljeno analizo pa je poglavitno vprašanje to, ali ima slovenski predsednik vlade sploh pooblastilo (pravno osnovo), da on sam odloči, da ga – s tem tudi Slovenijo – lahko zastopa predstavnik druge države – članice EU.

Po našem mnenju je to »nadomeščanje«  v nasprotju tako z našem kot pravnim redom EU. Namreč dvomiti je, da lahko predstavnik druge države zastopa Slovenijo, in sicer, ker se je tako odločil predsednik vlade sam.

Ustava Republike Slovenije in Zakon o Vladi RS določata, da predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, ta pa vodi notranjo in zunanjo politiko države. V primeru njegove odsotnosti ga nadomešča podpredsednik vlade ali minister, ki ga predsednik pooblasti.
Nikjer — ne v ustavi, ne v zakonu — ni niti posredno predvideno, da bi se to pooblastilo lahko preneslo na predstavnika druge države. Takšen prenos bi pomenil odstop dela državne suverenosti, kar je v nasprotju z načelom državne samostojnosti iz 2. člena Ustave RS.

Z drugimi besedami: predsednik vlade lahko določi, kdo bo zastopal Slovenijo znotraj slovenske vlade, nikakor pa ne zunaj nje.

Tudi evropska ureditev ne dopušča takšne prakse. Namreč po 15. členu Pogodbe o Evropski uniji Evropski svet sestavljajo »voditelji držav ali vlad držav članic«. V odsotnosti se jih lahko udeleži »član vlade iste države«.
V praksi to pomeni, da če nemški kancler ne more priti na vrh, ga nadomešča nemški zunanji minister ali drug član nemške vlade. Nikoli pa na primer francoski predsednik.

Zastopanje ene države s strani druge bi bilo institucionalno nesprejemljivo, saj bi odprlo vrata zlorabam in dvomom, čigavi interesi so v resnici zastopani.

Vprašanje zato ni zgolj formalno-pravno, temveč tudi politično in simbolno. Zastopanje države na vrhu EU pomeni uresničevanje njenih državnih interesov — tistih, ki izhajajo iz nacionalnih politik, gospodarskih prioritet in zunanjepolitičnih stališč. Prepustiti to drugo državi, pa čeprav prijateljski, pomeni priznati, da Slovenija nima lastnega glasu.

Takšna gesta bi bila v nasprotju s slovensko zunanjo politiko, ki temelji na enakopravnosti in suverenosti vseh članic EU, ne glede na njihovo velikost.

In kaj bi bilo po naše pravilno? Če je premier dr. Robert Golob resnično zadržan, bi bilo v skladu z ustavo in prakso EU, da Slovenijo zastopa eden od podpredsednikov vlade ali minister za zunanje zadeve. To bi bilo legitimno, zakonito in povsem običajno v evropskem kontekstu.
Vse drugo bi pomenilo nevaren precedens — ne le v pravnem, temveč tudi v političnem smislu.

Dejstvo je, da Evropska unija skupnost držav, ki sodelujejo kot suvereni partnerji, ne kot varovanci večjih in vplivnejših. Slovenija se je pridružila EU kot enakopravna članica, in tako mora tudi delovati.
Prijateljstvo z drugimi voditelji je dragoceno, a suverenosti se ne deli – niti iz vljudnosti./Objavo pripravil /J.T.+AI/Foto arhiv LJNovice/