Slovenija, 2. november 2025 – Spet je teden naokoli, in spet je z nami – za vas – pesnik Srečko Čož s svojimi tremi pesmimi, ki jih namenja ljubiteljem poezije. Gre za pesnika, ki nikoli ne nagovarja »vseh povprek«, pač pa le izbrance po duhu. In ta čustva izraža z besedami, ki so razumljive vsem in spodbujajo vse.

Gre za pesnika, ki je avtor kar enajstih pesniških zbirk: Sava šumi, Romantičen večer, Budne sanje, Pot do neba, Sopotniki, Srce na zidu, Odsev vrednot, Nadahnjene, Ko te ni, Sem in Dar.

In pesnik Srečko Čož iz omenjenih pesniških zbirk, vsako nedeljo “naredi” za vas “tri korake”, in sicer s tremi s svojimi pesmimi. In tokrat je “naredil” te tri:

OSAMLJENI TRENUTKI
Kar naenkrat –
niso dobri več obeti,
da bi te mogel rad imeti,
da bi te zmogel še objeti –
sleherni trenutek.
Kot da zbledel pogum je z leti
in izgubil sem občutek,
da se ogenj še lahko zaneti
če sem vztrajen borec
in ne trmast norec…
Težko mi tebe je
za nekaj dni na teden
le imeti
in v upanju živeti,
da vtis ne bo več beden
in več srce ne zaboli
ko greš in za seboj zapreš
pogovor v živo.
Ko greš, ni več iskrivo
in tako je, kot da umreš.
Takrat, nič nisem vreden,
vse mi je sivo, temačno,
nebo brez sonca,
v meni oblačno,
blizu konca.
Naj sprenevedam se,
da vse je prav
in da razumem najin slovesa?
Naj vidim gozd
in ne drevesa?
Naj ne bo mi žal,
ker sem ti ljubezen dal
za sleherni trenutek
in v njem
za lep občutek,
da skupaj sva –
nepretrgoma, oba!?
Dokler so tihi še obeti,
je vredno upanje podpreti,
usojeno – vsak dan znova
s starostjo začeti
in ob slovesih po otročje potrpeti:
za blaženi občutek, ki spodnaša mi
osamljeni trenutek.
MOJA SI MOJA
Rad ti povem,
preden kam grem,
da pridem nazaj
po najin objem.
Ko tvoje oči
gledajo me,
se večkrat mi zdi,
da dvomijo še:
če sem res tvoj,
tudi v nočeh,
in v krajih,
ki so daleč…
Moja si moja
v samotnih nočeh,
ljubezni napoja
vreden ni greh
o katerem razmišljaš,
ko ugašaš nasmeh,
in prižigaš si dvom,
če vrnil se bom…
S srečo zarajam
kadar prihajam
po tvoj objem,
po tvoj prevzem.
Ti boš svetloba
do mojega groba,
ne maram teme,
živim – zate,
zato – pusti skrbi:
moja, moja si…
LJUBEZNI TI NE DAM
Ljubezni ti ne dam,
ne meri mi v srce,
dveh ljubiti se ne da,
prostora v meni ni za dve.
Nisi nevedna,
si pa poredna,
ko me sprašuješ,
če rad te imam.
Nič dvoličnost ne velja,
ljubezen že imam doma:
lepa je kot vrtnica,
cvetoča in zasanjana.
Si zelo čedna
in neposredna,
ko namiguješ,
da lahko te imam.
Ljubezni ti ne dam!