ZDA/Slovenija, 5. noveber 2025 – Prav bi bilo, glede na to, da večina medijev poroča, da je novi newyorški župan 34-letni Zohran Mamdani demokratični socialist, ljudem poskušamo najti odgovor, kaj je demokratični socializem in kaj zagovarja politik, ki ga imenujejo in se ima sam za demokratičnega socialista.

Ker se izraz demokratični socializem pogosto uporablja, a se redko razloži kaj ta politična smer ponuja, je prav, da se ob veselju tistih, ki menijo, da je ta politična umeritev prava, čeprav ne objavijo, kaj ta pomeni, no pa tudi tistim, ki menijo, da ta ni prava, ponudimo osnovne poglede.

Kot pravijo pobudniki te politične usmeritve je demokratični socializem politična in gospodarska smer, ki združuje demokratične vrednote (svobodne volitve, človekove pravice, svobodo govora itd.) s socialističnimi načeli (enakost, solidarnost, skupna odgovornost za javno dobro).

Jedro ideje pa naj bi bilo: Da ima politično oblast ljudstvo – demokratično izvoljeni predstavniki, gospodarska moč pa ne bi smela biti koncentrirana v rokah peščice bogatih posameznikov ali korporacij, ampak bi morala služiti skupnemu dobremu. Kako to zagotoviti neposredno v praksi, celovitega delujočega primera še ni bilo.

In kaj zagovarja politik, ki se ima za demokratičnega socialista

• Podpira močne javne storitve (brezplačno ali dostopno zdravstvo, šolstvo, varstvo otrok, pokojnine);
• Zagovarja višje obdavčenje bogatih in korporacij, da se zmanjša razkorak med bogatimi in revnimi;
• Spodbujal delavske pravice (dostojne plače, sindikate, varnost pri delu);
• Nasprotuje privatizaciji ključnih javnih sistemov;
• Naj bi verjel v demokratične institucije in pluralizem – torej še ni za enostrankarski ali avtoritarni sistem.

In kako to sprovesti v praksi?

Težava je, da je uspeh demokratičnega socializma odvisen od tega, ali bo znal povezati ideale pravičnosti z realnimi rešitvami v sodobnem gospodarstvu. V času podnebnih sprememb, tehnoloških neenakosti in negotovih delovnih razmer je zanimanje zanj v porastu – zlasti med mlajšimi generacijami. Je pa ob tem res, da bi urejali in umerjali resurse, ki so jih ustvarili drugi

Ob tem pa se sooča z izzivom, in sicer kako ohraniti gospodarsko učinkovitost in inovativnost, hkrati pa zagotoviti večjo družbeno enakost. Pri tem pa nastopi težava, da je za politično smer, ki jo želijo realizirati demokratični socialisti, treba imeti tudi dovolj denarja, ki pa ga sami s svojimi politikami ne znajo ustvariti. Še več! S svojimi politikami so celo prepreka, da se ne ustvarja dovolj denar za njihovo politične želje.

Torej demokratičnega socializma v praksi še nihče ni udejanjil. Je pa res, da obstaja kar nekaj držav kjer so se načela demokratičnega socializma (le deloma) uveljavila v praksi in tako pokazala, da sistem lahko deluje.

Konkretni primeri držav, kjer so se načela demokratičnega socializma (vsaj deloma) uveljavila so morda:

Švedska

Švedska je po 2. svetovni vojni razvila model, ki združuje tržno gospodarstvo z močno socialno državo.

• Dolgoletno vladavino so imeli socialdemokrati, ki so gradili sistem visoke zaposlenosti, močnih sindikatov, javnega zdravstva, šolstva in pokojnin.
• Država ohranja zasebno podjetništvo, a z visoko progresivno obdavčitvijo in vlaganjem v javne storitve.
• Rezultat: visoka raven blaginje, majhna neenakost, stabilna demokracija.

Norveška

• Ima mešano gospodarstvo: zasebni sektor deluje svobodno, a ključni viri (nafta, energija) so v javni lasti.
• Dobiček iz nafte se preliva v državni sklad, iz katerega financirajo socialne programe in prihodnost naslednjih generacij.
  Demokracija, visoka kakovost življenja in nizka stopnja revščine so dokaz, da model deluje.

Finska

• Zelo močan javni šolski sistem, zdravstvo, socialne storitve in inovacijska politika.
• Delujoča demokracija, visoka enakost spolov in enakomeren standard.
  Demokratični socializem tu ni ideologija, temveč praktičen okvir za skupno dobro.

A navedeni primeri kažejo, da vsaj deloma sistem deluje v  severni in zahodni Evropi, kjer se je uveljavil v demokratičnih okvirih in brez odprave trga. Vendar velja poudariti, da njihov uspeh temelji na močnih institucijah, visoki politični kulturi, zaupanje med državljani in pripravljenosti plačevati davke za skupno dobro.

Slovenija in demokratični socializem?

• Pred letom 1991 je bila Slovenija del socialistične Jugoslavije, ki je imela svoj sistem samoupravnega socializma, kar ni imelo nič, ČISTO NIČ skupnega tu obravnavano politično usmeritvijo.

Po osamosvojitvi je Slovenija prešla v tržno gospodarstvo in liberalno demokracijo in se ni uspela niti slučajno približati ideji t. i. demokratičnega socializma. Ravno nasprotno, kot že zapisano razsutje je vidno na vsakem koraku. Lahko bi rekli, da živimo v demokraciji razsutega sistema (lep izraz, za žaljivko, ki je v javni objavi ni primerno uporabiti), ki včasih še s povprečno demokracijo nima veliko skupnega.

Zaključek!

Demokratični socializem bi morda lahko uspeval v družbah z visoko stopnjo zaupanja, dobro organizirano državo in visoko davčno disciplino.

Če se vrnemo k novemu newyorškemu županu demokratičnemu socialistu Zohranu Mamdaniju, lahko mirno zapišemo, da je njegova predvolilna napoved res lahko megleni odtenek demokratičnega socializma, za kar pa bo potreboval svetlobno leto, da ga v ZDA uresniči. Dve svetlobni leti pa bodo potrebovali naši politiki, ki mu zdaj ploskajo in pisarijo (gre za stranko Levica), da bodo demokratični socializem uveljavili v Sloveniji.

No, in še to smo izbrskali!

Primeri znanih demokratičnih socialistov

• Bernie Sanders (ZDA)
• Alexandria Ocasio-Cortez (ZDA)
• Olof Palme (* 30. januar 1927, Stockholm, Švedska, umrl v atentatu 28. februar 1986,)
• Jeremy Corbyn (VB)
• Salvador Allende (Čile, zgodovinsko)

Ko boste pogledali njihove politične poti, boste dobili potrditev, da bo pot, ki vodi do demokratičnega socializma izjemno dolga. /J.T./Naslovna fotografija povzeta po Wikipediji/Aktivne povezavi niso v domeni našega urejanja in ne avtorstva/