Slovenija, 8. november 2025 – Zadnja raziskava Ogledalo Slovenije, izvedena konec oktobra 2025, kaže splošno rast zaupanja v večino ključnih institucij in poklicev v primerjavi z marcem letos. Največji porast zaupanja so tokrat zabeležile institucije, ki sicer ostajajo na dnu lestvice: Državni zbor, stranke vladne koalicije in vlada. Prav tako izrazito rast beležijo tudi predsednica republike, sodišča, javna uprava in sindikati. Zdravstvo nadaljuje pozitivni trend rasti zaupanja iz prejšnje meritve in je tako napredovalo s sedmega na peto mesto. Na drugi strani so največji padec zabeležila mala slovenska podjetja, ki kljub temu ostajajo na drugem mestu. Padec zaupanja so doživeli tudi (mali) podjetniki, kar pa se je pri njih odrazilo tudi v precejšnjem zdrsu na lestvici zaupanja v poklice in posameznike.

 Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. Prvo meritev smo izvedli decembra leta 2012. Zadnjo meritev smo izvedli konec oktobra 2025 (15.-27.10.), predhodno pa konec marca 2025 (21. – 31.3.) Raziskavo Ogledalo Slovenije redno izvajamo dvakrat letno – v drugi polovici marca in v drugi polovici oktobra, raziskave pa ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

ZAUPANJE V INSTITUCIJE

 Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju najprej navedena stopnja zaupanja, nato pa še razlika glede na predhodno meritev (enako velja za vsa obdobja, na katera se nanaša rezultat).

Civilna zaščita ostaja na prvem mestu med institucijami in organizacijami (stopnja zaupanja 62, kar je enako kot marca 2025). Na podobni ravni je rezultat vse od jeseni 2023. Na drugem mestu ostajajo mala slovenska podjetja, ki so v primerjavi z marcem 2025 sicer nekoliko izgubila na zaupanju (53, -5), na tretjem pa »podjetje, organizacija, v kateri delujete« (36, +2). Mesto nižje je vojska (29, +7), ki je po občutnejšem padcu zaupanja v prejšnji meritvi, sedaj spet na isti ravni kot jeseni 2024. Vojski Sledijo ji zdravstvo, (22, +9), velika slovenska podjetja (21, +8) in policija (20, +4). Vse tri institucije so v primerjavi s prejšnjo meritvijo zabeležile rast zaupanja, najbolj zdravstvo, ki se je povzpelo s sedmega na peto mesto in tako prehitelo policijo. Občuten porast zaupanja je zdravstvo sicer doseglo že v prejšnji meritvi, s čimer je doseglo enako raven kot ob koncu epidemije. Seznam institucij oz. organizacij, katerih stopnja zaupanja je pozitivna, tudi tokrat zaključuje šolstvo, ki mu je zaupanje prav tako občutno zraslo (20, +9).

Na koncu lestvice, kljub porastu zaupanja v zadnji dveh meritvah, ostajajo objave na družbenih omrežjih (-73, +5). Na predzadnjem mestu so tokrat stranke opozicije  (-58, -1), ki so se v primerjavi s prejšnjo meritvijo pomaknile mesto niže. Sledi jim cerkev, ki je iz 22. mesta padla na 27. mesto (-49, -4), predvsem na račun dviga zaupanja v medije (-48, +7) državni zbor (-48, +11), stranke vladne koalicije (-46, +11), vlado (-44, +10) in predsednika vlade (-39, +9). Vsi našteti so zabeležil občutno rast, a kljub temu še vedno ostajajo na dnu lestvice. Občuten porast zaupanja sicer beležijo tudi predsednica republike (-3, +11), sodišča (-12, +11), javna uprava (-17, +10) in sindikati (-25, +10), ki pa še vedno ostajajo na negativni strani lestvice. Po padcu zaupanja v prejšnji meritvi, je tokrat večji skok v zaupanju zabeležila tudi predsednica parlamenta (-30, +9).

Večina institucij tokrat beleži dvig zaupanja, večjih padcev pa tokrat ne opažamo, zato je povprečna stopnja zaupanja tokrat višja za pet odstotnih točk, kar se ni zgodilo od oktobra 2022. Izstopajo mala slovenska podjetja, ki so izgubila pet odstotnih točk, a kljub temu ostajajo visoko na drugem mestu, ter cerkev (-4).

POSEBNA OPOMBA

Ker je takoj po meritvi prišlo do izrednih dogodkov v Novem mestu, zaradi katerih smo lahko upravičeno domnevali, da bi lahko občutneje vplivali na izmerjeno stopnjo zaupanja, smo ponovno izmerili zaupanje v institucije (datum izvedbe 4.-5. november, n=584). V tej meritvi je najbolj opazna razlika v stopnji zaupanja pri institucijah, ki so neposredno povezana z dogodki – sodišča in policija. Obema institucijama je stopnja zaupanja v drugi meritvi padla, sodiščem na -30 (razlika -18), policiji na 9 (-11). Prav tako, a manj občutno, je zaupanje v tistem tednu padlo še dvema institucijama, ki sicer beležita rast zaupanja v zadnjem obdobju, gre za Državni zbor (-5) in vlado (-7), a je rezultat še vedno višji kot marca 2025.

ZAUPANJE V POKLICE

Pri zaupanju v poklice si prvo mesto še vedno delijo reševalci (nujna medicinska pomoč) in gasilci,  (stopnja zaupanja 91, +1). Na tretjem mestu ostajajo medicinske sestre, ki jim je stopnja zaupanja rahlo padla (80, -2), enako velja za poštarje na četrtem mestu (75, -2). Na petem mestu ostajajo zdravniki (59, +2), ki so v prejšnji meritvi zabeležili občuten porast zaupanja. To je še nekoliko naraslo v tokratni meritvi in tako doseglo najvišjo raven odkar izvajamo to raziskavo.

Na šestem in sedmem mestu so znanstveniki (57, +1) in dostavljavci (51, +2), osmo mesto pa si delijo  vojaki (49, n.s.) in  učitelji (49, +1). Mesto nižje so univerzitetni profesorji (45, +1), pri katerih ni večjih sprememb, sledijo pa jim (mali) podjetniki (44, -11), ki so tokrat zabeležili občuten padec zaupanja in tako padli s sedmega na enajsto mesto. Večji padec zaupanja so poleg (malih) podjetnikov tokrat zabeležili še TV voditelji (-25, -7), ki sicer beležijo negativno stopnjo zaupanja, del lestvice s pozitivno stopnjo zaupanja pa zaključujejo še policisti (33, n.s.),  »navadni človek z ulice« (19, -4) in umetniki (2, +2). Pri slednjih je stopnja zaupanja najbolj padla »navadnemu človeku iz ulice«, med tem ko pri policistih ni sprememb. Umetniki so tokrat po večjem padcu v pretekli meritvi zabeležili manjšo rast zaupanja. Razen zgoraj omenjenih poklicev je večini poklicev stopnja zaupanja v primerjavi s preteklo meritvijo zrasla, zraslo pa je tudi zaupanje v poklice in posameznike na splošno, a ne tako, kot to velja za institucije in organizacije.

Čas anketiranja in velikost vzorca:
15. – 27. oktober 2025, n=1096; dodatna meritev 4. –  5. november 2025, n=584
21. – 31. marec 2025, n=1036
11. – 21. oktober, n=1081

Metodološki podatki – Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Opinia.Club. Spletni panel Opinia.Club je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja./LN/»Vir: Ogledalo Slovenije, 15. – 27. oktober 2025, n=1096.«/Fotografija je le ponazoritvena in prikazuje najbolj podpore vreden poklic v Sloveniji/