Slovenija, 11. november 2025 – Znano je, da je Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa († 11. november 397) dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi ta lahko skril svojo revščino.

Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske.

V Sloveniji in na Hrvaškem pa se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi (znamenita Martinova gos) in mlinci. Za slovensko Istro je martinovanje oziroma Martinja značilno šele po 2. svetovni vojni. Tipične jedi so povezane z olivnim oljem (lahko tudi samo kruh in olje), s katerim so pospremili mlado vino.

No, te podatke pa so pripravili pri Statističnem uradu, da ponudili učinke dosežkov naših predelovalcev (zadnja desetletja izjemnih slovenskih vin p.p.) vina, in ugotovijo to:

Slovenski vinogradniki so lani obdelovali 14.102 hektarja vinogradov, v katerih je raslo nekaj več kot 55 milijonov trsov. Na približno 69 % vseh površin so pridelovali bele sorte grozdja. Pridelek grozdja je bil najmanjši od začetka spremljanja podatkov. V povprečju so trte obrodile 4,8 tone na hektar, kar je za 13 % manj kot leta 2023 in za četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let.

Letos vinogradniki pričakujejo količinsko dobro letino grozdja. V primerjavi z lanskim letom, ki je bilo izrazito neugodno za pridelavo grozdja, bodo povprečni pridelki belega grozdja odlični, vendar še vedno zgolj 3 % večji v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. S hektarja vinograda naj bi v povprečju nabrali 6,5 tone belega grozdja, skupno okoli 62.600 ton. Tudi rdeče grozdje bo po ocenah dobro obrodilo – 6,2 tone na hektar je za 2 % več od povprečja zadnjih desetih let. S približno 4.230 hektarjev naj bi ga vinogradniki nabrali okoli 26.400 ton.

V tržnem letu 2023/2024 je bilo v Sloveniji pridelanih 555.000 hektolitrov vina. Bela vina so zajemala 69-odstotni delež proizvodnje. Razpoložljiva količina vina na prebivalca je znašala 35 litrov, od tega 24 litrov belih vin.

V trgovini je bilo lani za liter namiznega vina treba plačati povprečno 2,22 EUR, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko, 4,96 EUR. V gostinskem lokalu smo za liter slednjega odšteli štirikrat toliko, 20,08 EUR. Za ta znesek je bilo treba delati v povprečju 134 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina.

Slovenija je lani izvozila za 18,6 milijona EUR vina, največ v Združene države Amerike (19 %), sledili sta Hrvaška (16 %) in Italija (14 %). Uvozila pa je za 33,4 milijona EUR vina iz svežega grozdja, največ iz Italije (27 %), s Cipra (24 %) in iz Francije (17 %).

In še zanimivost! 11. november ni samo praznik vina, ampak tudi osebni praznik številnih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Na ta dan jih rojstni dan praznuje 5.732, med njimi 164 Martinov in 171 Martin. V Sloveniji je sicer 8.378 moških z imenom Martin in 7.186 žensk, poimenovanih Martina./LN/