Slovenija, 12. november 2025 – Vlada namerava, po zdaj javno znanih podatkih, decembra za pol leta podaljšati regulacijo cen pogonskih goriv, izhaja iz vladnega gradiva, ki je v javni obravnavi do prihodnjega ponedeljka, 17. novembra. Na črpalkah ob avtocestah pa naj bi lahko cene določenih naftnih derivatov nekoliko prilagodila – zvišale. Uredba naj bi začela veljati 16. decembra, ko se bo iztekla veljavnost sedanje uredbe.
Zato se zastavlja vprašanje, katere države v EU na vladni ravni opravijo regulacijo cen naftnih derivatov s strani vlade. In ali je to smiselno, kjer trg deluje in se trg sam regulira.
Kot smo uspeli izbrskati, v EU ima več držav neke oblike regulacije cen naftnih derivatov – vendar to ni povsod isto, niti ne pomeni nujno neposredne določene cene na črpalki. Regulatorni pristopi se razlikujejo med:
- regulacijo maloprodajnih cen (država določa končno ceno ali formulo);
- regulacijo marž (država omeji, koliko naftni trgovci lahko zaslužijo na liter);
- davčno politiko (trošarine, DDV);
- intervencijske ukrepe le v kriznih situacijah.
- Države EU, kjer so maloprodajne cene ali marže (vsaj delno) regulirane:
| Država | Vrsta regulacije | Opis |
| Slovenija | regulacija cen/ marž (delno) | Trenutno država določa maksimalne marže in končno ceno goriv izven avtocest, na avtocestah so cene proste. |
| Hrvaška | regulacija cen + marž | Vlada v kriznih razmerah določa formulo in najvišje cene, kar se pogosto dogaja od 2021 dalje. |
| Madžarska | občasne direktne regulacije | Leta 2021–2022 je vlada uvedla “zamrznitev cen”; danes regulira predvsem marže. |
| Malta | neposredna regulacija cen | Cene goriv so administrativno določene in dolgo časa nespremenjene. |
| Ciper | regulacija marž + možnost posega v cene | Država določa formulo za marže in lahko direktno poseže v končno ceno. |
| Francija | mehka regulacija prek marž in subvencij | V krizi uvedla državne popuste, marže trgovcev se občasno omejujejo. |
| Italija | delna regulacija (pregledi marž) | Cene niso zamrznjene, se pa regulira preglednost in možno je krizno posredovanje. |
| Romunija, Poljska, Grčija | časovni interventni ukrepi | Regulacija marž ali državne subvencije v krizah. |
- Večina zahodnoevropskih držav (Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Švedska, Irska) nima regulacije cen, temveč samo trošarine + tržna konkurenca oblikuje cene.
Ali je regulacija smiselna v državi s konkurenčnim trgom?
- Argumenti ZA regulacijo:
Če je trg majhen, število ponudnikov omejeno → obstaja možnost oligopolnega dogovarjanja.
Če država želi preprečiti nenadne cenovne šoke (inflacija, vojna, naftna kriza).
Kadar nastajajo razlike med urbanimi in ruralnimi območji, kjer ni konkurence.
Primer: Slovenija in Hrvaška imata geografsko majhne trge in omejeno število dobaviteljev → nevarnost kartelizacije je realna.
- Argumenti PROTI regulaciji:
Preveč regulacije lahko zmanjša konkurenco – podjetjem se ne splača vlagati v infrastrukturo.
Regulacija pogosto ne zniža stroškov, ampak samo omeji zaslužek trgovcev.
Država lahko umetno ohranja nizke cene, kar dolgoročno:
- zmanjšuje proračunske prihodke iz trošarin,
- spodbuja večjo porabo,
- zavira prehod na električno mobilnost.
Ugotovitev!
Če je trg konkurenčen, je bolje prepustiti cene trgu, država pa naj regulira le preglednost in davke.
Če je trg majhen ali obstaja nevarnost monopolov/oligopolov, je delna regulacija marž ali formulna določitev cen smiselna, da se prepreči neupravičeno visoke cene.
Slovenija je ravno na meji: trg je premajhen, da bi povsem odprta konkurenca delovala idealno, hkrati pa preveč regulacije lahko zavira izboljšave in investicije. Ali drugače rečeno! Slovenija sledi modelom, ki jih običajno uporabljajo majhni, manj konkurenčni ali izolirani trgi – kar ni nujno najboljša izbira za tranzitno državo, ki želi stabilen proračun in razvoj infrastrukture.
In ne samo to! Slovenska vlada s svojimi regulacijami želi dokazati, da ona gospodari tudi na tem področju, to pa pomeni, da hoče biti glavna tam, kjer ni potrebne osnove. Saj se ve, da lahko, če bi se naftni trgovci začeli »pačiti« kadar koli poseže in jim pristriže peruti./Objavo pripravil J. Temlin/