Slovenija, Vsako leto 17. novembra praznujemo mednarodni dan študentov kot pomemben trenutek v zgodovini študentskih gibanj po vsem svetu. Ta dan nas spominja na dediščino študentov, ki so se borili za pravice, svobodo in boljše pogoje izobraževanja.

Na ta datum leta 1939 so nacisti zavzeli praško univerzo, kot odgovor na študentske demonstracije in deportirali več kot 1200 študentov v koncentracijska taborišča. Ta tragični dogodek je postal simbol odpora in združevanja študentov po vsej Evropi. Kasnejši dogodki 17. novembra so prav tako zaznamovali študentska gibanja, vključno z uporom študentov v Grčiji leta 1973 ter češkoslovaško revolucijo leta 1989.

Lani je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih približno 82.400 študentov. Prevladovali so ženske in redno vpisani. Na dokončanje študija vplivajo predhodno dosežena izobrazba, izobrazba staršev in zaposlitev.

Študijsko leto 2024/25 – V terciarno izobraževanje na 186 višje- in visokošolskih zavodih v Sloveniji je bilo vključenih 82.388 oseb, med njimi 57,6 % žensk in 74,1 % rednih študentov. Lani so ga uspešno zaključile 17.704 osebe, med njimi 60,2 % žensk.

Študenti s splošno srednješolsko izobrazbo uspešnejši – Predhodno dosežena srednješolska izobrazba vpliva na stopnjo dokončanja posameznih vrst terciarnega izobraževanja. Razlike je mogoče zaznati pri vseh vrstah izobraževanja, najmanjše so pri višjem strokovnem izobraževanju.

Na zaključek študija vpliva tudi izobrazba staršev – Med študenti z vsaj enim terciarno izobraženim staršem sta študij v letu 2023 uspešno zaključili dve tretjini (66,3 %). Med študenti, katerih starši so dosegli največ osnovnošolsko izobrazbo, pa je bil ta delež za približno 20 odstotnih točk manjši.

Študij zaradi zaposlitve pogosteje opustili študenti višje- in visokošolskega strokovnega izobraževanja

V obdobju, predvidenem za študij, se je predlani zaposlila približno tretjina študentov višjega in visokošolskega strokovnega izobraževanja. Manjši del je študij pozneje nadaljeval, večina pa ga je opustila.

Med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja je študij opustila in se zaposlila desetina študentov, 4 % pa so se zaposlili, a nato nadaljevali študij. Med študenti enovitega magistrskega študija sta študij zaradi zaposlitve prekinila 2 % študentov, večina pa ga je pozneje nadaljevala.

Med doktorskimi študenti četrtina iz tujine – V preteklem študijskem letu je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 10.646 študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Njihov delež med vsemi študenti v Sloveniji narašča: v študijskem letu 2017/18 je znašal 4,5 %, v lanskem pa 12,9 %. Večina teh študentov je iz držav nekdanje Jugoslavije, v 2024/25 jih je bilo med vsemi študenti iz tujine 50,9 %.

Več kot polovica (55,1 %) študentov s stalnim prebivališčem v tujini je bila v prejšnjem študijskem letu vpisana v visokošolsko izobraževanje 1. stopnje.

Štipendijo prejemalo 33.400 študentov – V preteklem študijskem letu je bilo največ štipendistov med študenti visokošolskega univerzitetnega in strokovnega izobraževanja: 35 % oz. 29 %. Med študenti magistrskega izobraževanja jih je štipendijo prejemalo 28 %, med višješolskimi pa 8 %. Državna štipendija je znašala v povprečju ­195 EUR na mesec, Zoisova pa 209.

Torej, mednarodni dan študentov predstavlja spomin na prizadevanja študentov za boljši jutri ter spodbuja k razmisleku o našem vplivu na družbo in o tem, kako lahko vsak od nas sodeluje pri oblikovanju boljših izobraževalnih pogojev ter izboljšanju položaja mladih v družbi./LN/Vir za objavo tudi SURS/