Dunaj. 18. november 2026 – Letošnja 25. izdaja Buch Wien, ali po slovensko dunajski knjižni sejem, se je zaključil v nedeljo, 16. novembra. Po več kot živahnih dogodkih od minule srede, 12. novembra do nedelje 16. novembra, v razstavnem centru Messe Wien, je letošnji sejem letos pokazal izjemno rast, saj se je ta prvič razširil na dve dvorani in vključil več kot 500 razstavljavcev in sodelujočih iz več kot 10 držav. To pa poudarja njegovo naraščajočo mednarodno privlačnost in vlogo pri spodbujanju medkulturne literarne izmenjave. Tudi mi smo ga obiskali prav s tem namenom, da bi preverili vlogo pri spodbujanju medkulturne literarne izmenjave.
Kot so povedali organizatorji, je letošnji sejem pritegnil še večjo množico ljubiteljev literature in kar je povezano z njo, saj naj bi presegli lanski dosežek štiridnevnega obiska, ko je sejem obiskalo več kot 65 tisoč obiskovalcev, letos presegli.
Z gostovanjem stotin dogodkov – vključno s predstavitvami knjig, podpisi avtorjev, delavnicami, pesniškimi večeri in razpravami – Buch Wien ne samo promovira literaturo, temveč tudi spodbuja javni diskurz o perečih temah, od kulturne dediščine do sodobnih vprašanj, kot sta podjetništvo in ekonomsko opolnomočenje.
Njegov poudarek na mednarodni udeležbi, vključno s slovenskimi avtorji in italijanskimi delegacijami, krepi položaj Dunaja kot literarnega središča, spodbujajoč povezave, ki bogatijo lokalno in globalno bralno skupnost.
Pomembnost sejma z vidika mladih – Z vidika mladih je vpliv sejma še posebej opazen, nam je povedal eden od založnikov, in sicer s pozitivnim trendom vključenosti mladih v branje. Torej je Buch Wien 2025 delno oživil bralstvo med mladimi – »Viele junge lesen wieder – und wie« (Mnogi mladi spet berejo – in kako) in poskrbel za to prek ciljno usmerjenega programa, kot so predstavitve knjig, namenjene mladim, izobraževalne delavnice in interaktivne seje, ki vzbujajo zanimanje za literaturo.
To pa je poudarek, da dunajski knjižni sejem pomaga gojiti novo generacijo bralcev, in tako “nasprotuje” širši družbeni skrbi glede padajoče pozornosti ali digitalnih motenj ter postavlja katalizator za dolgotrajni kulturni in intelektualni razvoj med avstrijsko mladino, je po naše morda njegov največji dosežek. Ali drugače povedano! Letošnja 25. izdaja Buch Wien, ali po slovensko dunajski knjižni sejem je zagotovo izpolnil svoj namen in poslanstvo.
Prav je, da omenimo tudi zastopstvo Slovenije. To so bili Žiga X. Gombač – pisatelj, znan po otroški in mladinski literaturi. Je avtor slikanice Gobčko in Hopko, ki je bila prevedena v nemščino kot Schnuffel und Hops (prevod Natalie Alexandra Zaleznik, ilustracije Tanja Komadina, založba ACHSE Verlag, 2025). Pa Ana Marwan – živi kot svobodna pisateljica na podeželju med Dunajem in Bratislavo. Piše kratke zgodbe, romane in pesmi v nemščini in slovenščini. Njen debitantski roman je Der Kreis des Weberknechts (2019, 3. izdaja). Prejemnica nagrad, kot so Exil-Literaturpreis “schreiben zwischen den kulturen” (2008), “Kritiško sito” za najboljšo knjigo leta v Sloveniji (2022) in Ingeborg Bachmann Prize (2022). Ukvarja se tudi s fotografijo. Naj omenimo še Tamaro Štajner, ki se je pri 19 letih preselila na Dunaj, kjer je magistrirala iz viole na Univerzi za glasbo in uprizarjajoče umetnosti. Njena prva pesniška zbirka je Schlupflöcher (2022), sledil je roman Raupenfell (2023). Leta 2024 je bila povabljena na branje za Ingeborg Bachmann Prize in prejela Kelag Prize za besedilo Luft nach unten. Živi in dela na Dunaju, ukvarja se tudi z glasbo.
In še naš pogled, ki ne zmanjšuje osebnih dosežkov naših predstavnikov. To pa je, da se oni tam v Ljubljani niso kaj posebej potrudili, da bi naši predstavniki bili v dosegu večjega števila oči in ušes obiskovalcev 25. izdaje Buch Wien.
Res je, da je SKICA – Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji poskrbela za to, da smo mediji prejeli ustrezne informacije o nastopu predstavnikov, ki so zastopali Slovenijo, a to se ni odrazilo ob predstaviti ostalih slovesih avtorjev na ne prav opaženi skupni predstavitvi skupaj z avtorji iz Srbije, Albanije.
Dejstvo je, da je bila predstavitev naših drugih knjižnih ustvarjalcev nevidna, saj so jih (smo se) položili na police med ustvarjalce držav, s katerimi se zadnje čase spet tako radi povezujemo. Nič narobe! A moti, da ne znamo nastopiti sami nato pomembni knjižni prireditvi. Imamo pa kar veliko denarja za vlaganja brez dolgoročnega učinka na promocijo naše literature. Kot na primer okoli 900 tisoč evrov za obnovo domačije pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani. Pa kar okoli 1,2 milijona evrov za obnovo zidanice na Trški Gori skladatelja Marjana Kozine. Nič narobe, da se objekta obnovita, a ne s takšnim vložkom./Objavo pripravila A.T.S in J.T./Foto: J. Temlin/