Slovenija, 25. november 2025 – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je včeraj, 24. novembra, objavilo podrobnosti o pravici do zimskega regresa povezani z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki je začel veljati 20. novembra 2025, s katerim se določa nova delovnopravna pravica, to je pravica delavcev do zimskega regresa.
Kratek povzetek:
- Uvaja se nova delovnopravna pravica delavcev, ki je obvezen prejemek iz delovnega razmerja – zimski regres.
- Višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR. Izplačan mora biti v denarni obliki.
- Delavcu mora delodajalec izplačati zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega leta.
- Posebna davčna obravnava.
- Upravičenci in višina:
Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci ter tudi funkcionarji, ki prejemajo plačo v skladu z določili zakona, ki ureja skupne temelje plačnega sistema v javnem sektorju. ZPZR pravice do zimskega regresa ne pogojuje z obdobjem trajanja zaposlitve ali morebitnim drugim pogojem, zato glede na navedeno delavec pridobi pravico do zimskega regresa s sklenitvijo delovnega razmerja. Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci, tako v zasebnem kot v javnem sektorju.
Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima v skladu z 2. členom ZPZR pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR. Znesek minimalne plače je sicer v skladu s 6. členom Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) za tekoče koledarsko leto objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do 31. januarja tekočega koledarskega leta.
V primeru, ko ima delavec v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, zakon v drugem odstavku 2. člena uveljavlja načelo sorazmernosti. Navedeno pomeni, da ima takšen delavec pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Do ustreznega dela zimskega regresa je torej upravičen tudi tisti delavec, ki mu je med letom prenehalo delovno razmerje pri posameznem delodajalcu in to ne glede na razlog prenehanja, ter delavec, ki sklene delovno razmerje med koledarskim letom.
Načelo sorazmernosti velja tudi v primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. ali 67.b členom (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), kar določa tretji odstavek 2. člena ZPZR. Za primere, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih (t. i. posebni »part time«, ki velja za primere iz 67. člena ZDR-1) in primere, ko bo imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi 67.b člena ZDR-1, ki ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (t. i. ukrep 80/90/100), se tako določa pravica do celotnega zimskega regresa, kot če bi delal polni delovni čas.
- Izplačilo:
Delodajalec v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZPZR izvede izplačilo delavcu najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Enako, kot velja pri izplačilu plače, se zimski regres v primeru, da je rok za izplačilo dela prosti dan, izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan. Zimski regres mora biti izplačan v denarni obliki.
V skladu s 135. členom ZDR-1 se zimski prejemek kot drug prejemek iz delovnega razmerja izplača preko bančnega računa delavca, delodajalec pa je dolžan izdati tudi pisni obračun.
Izjemoma, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti tako določa, lahko delodajalec v zasebnem sektorju v primeru nelikvidnosti, določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje 31. marec naslednjega koledarskega leta.
Posebnosti za leto 2025:
ZPZR v zvezi z izplačilom zimskega regresa za leto 2025 določa nekaj izjem oziroma posebnosti.
Zakon za leto 2025 daje možnost zamika dela izplačila zimskega regresa v leto 2026. ZPZR v 10. členu določa, da lahko delodajalec ¾ zimskega regresa za leto 2025 izplača najkasneje do 31. 3. 2026, ¼ zimskega regresa pa mora biti izplačana v roku, kot velja za leto 2025 (torej do 18. 12. 2025). Navedeno možnost lahko izkoristi delodajalec, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. 3. 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. 3. 2026. Navedena možnost za javni sektor ne velja.
Zakon za leto 2025 dopušča tudi izjemo od siceršnjega pravila možnosti kasnejšega izplačila zimskega regresa v primeru nelikvidnosti delodajalca. Delodajalec lahko skladno z 11. členom ZPZR v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo zimskega regresa za leto 2025 do 31. 3. 2026, brez da bi bilo to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.
- Davčna obravnava:
Zimski regres se ne všteva v osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do višine polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji oziroma sorazmernega dela minimalne plače v Republiki Sloveniji glede na obdobje zaposlitve v koledarskem letu ali glede na krajši delovni čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi. Vendar navedena neobdavčena višina zimskega regresa pri posameznem davčnem zavezancu in njegovemu delodajalcu v davčnem letu skupaj z neobdavčenim plačilom za poslovno uspešnost iz 12. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ne sme presegati 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Navedeno pomeni, da imajo plačila za poslovno uspešnost in zimski regres za davčne namene skupni limit, do katerega se ne vštevajo v davčno osnovo, pri čemer vrstni red izplačila v davčnem letu ni pomemben. Ob izplačilu plačila za poslovno uspešnost ali zimskega regresa v davčnem letu, pri katerem pride do preseganja določenega limita, se razlika nad določenim limitom všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.
Če delodajalec izplača zimski regres v višini, ki presega polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji oziroma sorazmerni del minimalne plače v Republiki Sloveniji glede na obdobje zaposlitve v koledarskem letu ali glede na krajši delovni čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, se za tako izplačilo, poleg navedenega pogoja skupne višine 100 % povprečne mesečne plače, upoštevajo tudi drugi pogoji iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (izpolnjevati je torej treba še pogoj maksimalno dveh izplačil v davčnem letu in pogoj, da je pravica do izplačila določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi). Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, se razlika všteva v davčno osnovo oziroma se v davčno osnovo všteva znesek razlike, ki skupaj z drugimi izplačili poslovne uspešnosti in zimskega regresa presega skupni limit za neobdavčeno višino plačila za poslovno uspešnost in zimskega regresa (100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji).
Posebnosti za leto 2025:
Za davčno obravnavo zimskega regresa, prejetega v davčnem letu 2025, je z 12. členom ZPZR določena izjema, in sicer se zimski regres ne bo všteval v osnovo za dohodnino do zakonsko določene minimalne višine pravice (1/2 minimalne plače oziroma sorazmerna višina) in se ne všteva v limit iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Za izplačila nad to višino pa veljajo splošna pravila 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2
- Prispevki za socialno varnost
ZPZR določa, da se ne glede na prvi odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 109/24 – ZMEPIZ-1B in 133/23) zimski regres ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do višine polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji. Če znesek zimskega regresa presega višino polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, se razlika (torej znesek nad polovico minimalne plače) šteje za drug prejemek na podlagi delovnega razmerja v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPIZ-2, od te razlike pa se plačajo prispevki.
- POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
- Ali sem upravičen do zimskega regresa, če mi je delodajalec za leto 2025 že izplačal »božičnico« oz. plačilo poslovne uspešnosti?
Da. Z ZPZR se je določila nova delovnopravna pravica, ki ni del plače, ampak gre za drug prejemek iz delovnega razmerja, enako kot regres za letni dopust. Plačilo poslovne uspešnosti (poimenovano tudi trinajsta plača, božičnica, ipd.) ni določeno z zakonom, ampak se določa v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodba in v pogodbah o zaposlitvi, po naravi pa je del plače in je odvisno od poslovnega uspeha gospodarskega subjekta. Na drugi strani pa je izplačilo zimskega regresa vezano izključno na status delavca.
- Ali mi pripada zimski regres, če mi je delovno razmerje že prenehalo oziroma sem se upokojil pred decembrom?
Da. Zimski regres je pravica, ki za tekoče leto pripada vsem delavcem, ki so imeli v tekočem letu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, da je morebiti ta prenehala pred mesecem decembrom v tekočem koledarskem letu.
- Zakaj zimskega regresa ni za samostojne podjetnike, kmete, samozaposlene v kulturi, družinske oskrbovalce?
Zimski regres je delovnopravna pravica, ki je vezana na sam status delavca in kot taka ni predvidena tudi za osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah.
- Ali mi pripada zimski regres, čeprav delodajalec nima sredstev za plačilo (predvsem vprašanja iz zavodov)?
Da. Pravica do zimskega regresa ni pogojena z obstojem zadostnih sredstev pri delodajalcu. Če delodajalec nima sredstev, pa lahko, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zaradi nelikvidnosti določi kasnejši rok izplačila zimskega regresa, in sicer najkasneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta.
- Ali mi pripada zimski regres, če sem bil zaposlen celo koledarsko leto, vendar pri različnih delodajalcih in kdo jo mora izplačati?
Da. V skladu z načelom sorazmernosti vsak delodajalec delavcu izplača sorazmeren del zimskega regresa glede na trajanje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. V primeru, da je delavec zaposlen celotno koledarsko leto, je upravičen do celotnega regresa, vsak posamezni delodajalec pa mu je dolžan izplačati sorazmeren del.
- Delavec je zaposlen za krajši delovni čas. Ali mu pripada celoten zimski regres?
Ne. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas na podlagi 65. člena ZDR-1 (klasični krajši delovni čas, ki ni posledica uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa na podlagi posebnih predpisov) je delavec upravičen do sorazmernega dela zimskega regresa. V primeru, da je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je torej upravičen do polovice zimskega regresa.
- Kdaj mi mora biti zimski regres izplačan, če sem bil zaposlen od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2025?
Zimski regres za koledarsko leto 2025 mora biti izplačan do 18. 12. 2025.
Izjema je možna v primeru nelikvidnosti delodajalca, ko je mogoče izplačilo do 31. 3. 2026, ter v primeru izpolnjevanja pogojev iz 10. člena ZPZR, ko je mogoč zamik izplačila ¾ zimskega regresa najkasneje do 31. 3. 2026.
- Ali pripada zimski regres delavcu, ki se bo zaposlil 15. 12. 2025?
Da. Zimski regres za koledarsko leto (oziroma njegov sorazmerni del) pripada vsem delavcem, ki so (bili) zaposleni v koledarskem letu.
- Ali sem upravičen do zimskega regresa, če opravljam delo preko javnih del?
Da. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje, ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela. V skladu z drugim odstavkom 52. člena navedenega zakona mora izvajalec javnih del udeležencu javnih del poleg plače v določeni višini, izplačati tudi druge prejemke iz delovnega razmerja.
- V mesecu septembru 2025 smo ustanovili novo podjetje, ki ima zaposlene delavce od sredine oktobra. Ali je tudi njim potrebno izplačati zimski regres in v kakšnem obsegu?
Da. Pravica do zimskega regresa je vezana na sam status delavca in ni pogojena z »daljšim obstojem delodajalca«. Delodajalec je dolžan delavcem, ki so pri njem zaposleni del koledarskega leta, izplačati sorazmeren del zimskega regresa.
- Kako je z zimskim regresom v primeru osebe, ki ni delavec, je pa upravičen do pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva?
Pravica do zimskega regresa je vezana na sam status delavca (velja pojasnilo kot pri odgovoru na 3. vprašanje).
- Ali je zimski regres obdavčen, če ga je delodajalec izplačal v višini, ki presega polovico minimalne plače?
Odvisno. Pod predpostavko, da delodajalec v davčnem letu ni izplačal plačila za poslovno uspešnost ali jo je izplačal enkrat, poleg tega pa je enkrat izplačal še zimski regres, ki presega minimalno določeno višino, ter je pravica do zimskega regresa nad zakonskim minimumom določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, se razlika izplačanega zimskega regresa nad minimalno višino ne všteva v osnovo za dohodnino, če ne presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji./LN/Vir za objavo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti/