Slovenija. 5. december 2025 – Dolgotrajna oskrba, ki bi morala biti po napovedih eden ključnih stebrov socialne države, in začela delovati s 1. decembrom, se v praksi spreminja v poligon nedorečenih pravil, administrativnega kaosa in prelaganja odgovornosti.

Državljani že plačujejo obvezni solidarnostni prispevek, država pa jim dolguje, in sicer jasen, transparenten in delujoč sistem. A ga? Ne! Ker je za jasen in delujoč sistem nujno določiti:

• jasna sistemska pravila,
• pripravit izvedbene akte,
• urejeno in kontrolirano financiranje,
• učinkovit nadzor izvajanja.

Dejstvo je, da sistem še nima ne trdnih pravil in ne jasno razmejenih odgovornosti. A nima niti ustrezne preglednosti.

In kaj bi bi morali odgovorni zagotoviti?

ZZZS kot upravljavec namenskih sredstev mora zagotavljati:

-popolno finančno preglednost,

mesečne objave zbranih – ne samo kumulativna (da ne bo očitkov – vir. ZZZS)

• Stanje na dan 31. 8. 2025: 55.178.858 evrov
• Stanje na dan 30. 9. 2025: 107.697.787 evrov
• Stanje na dan 17. 10. 2025: 142.325.627 evrov
• Stanje na dan 31. 10. 2025:  160.963.117 evrov
• Stanje na dan 30. 11. 2025:  (objava predvidoma do 15. 12.) 

-pregled porabljenih sredstev,

-javne podatke o izplačilih izvajalcem,

Opomba! To je minimum, ki ga upravičeno pričakuje vsak plačnik prispevka.

Domovi za starejše morajo posredovati realne podatke

Domovi za starejše morajo zagotavljati:

• ažurne podatke o kapacitetah,
• natančne evidence oskrbovalnih ravni,
• skladnost storitev s prejetim financiranjem.

Če sistem ne ve, koliko mest ima, kdo jih zaseda in kakšne ravni oskrbe se izvajajo, potem ni sistema — je zgolj administrativni poskus sistema.

Kaj morajo dobiti plačniki prispevka?

• Mesečen pregled zbranih sredstev iz prispevka.
• Popoln pregled porabe sredstev po namenih.
• Objavljene kapacitete in zasedenost vseh domov.
• Pravila financiranja po razredih težavnosti.
• Poročila o pripravljenosti vseh institucij.
• Kvartalna poročila ZZZS in ministrstva o izvajanju sistema.

Dejstvo je, da brez teh podatkov državljani plačujejo t. i. »slepo« položnico.

In to je tudi zelo pomembno, in sicer, da se ve, kdo je pristojen za osebni načrt upokojencem, ki jim naj pripada nadomestilo za dolgotrajno oskrbo?

Osebni načrt je namreč temeljni dokument, ki določa potrebe posameznega oskrbovanca in raven storitev, ki mu pripada in se tudi iz zbranega prispevka za dolgotrajno oskrbo plačuje domovom za starejše. Neodvisnost pri njegovi pripravi pa je ključna, kar pomeni, da ga ne morajo (tudi ni logično, da ga) pripravljata domovi za starejše, ampak nosilce plačnika nadomestila dolgotrajne oskrbe. Kdo pa je to, bi končno moralo vedeti pristojno ministrstvo na čeli s Simonom Maljevcem.

Po našem mnenju, bi morala biti za to pristojna neodvisna strokovna služba, ne pa domovi, ki sredstva hkrati določajo in prejemajo. S prenosom priprave osebnih načrtov na izvajalce se ustvarja navzkrižje interesov: izvajalec sam definira potrebe, ki jih nato sam tudi zaračunava.

Kaj mora osebni načrt vsebovati?

Neodvisna, zakonsko določena struktura po našem prepričanju mora zajemati vsaj to:

• oceno zdravstvenega, socialnega in funkcionalnega stanja oskrbovanca,
• določitev ravni oskrbe – po razredih, ki so osnova za njneno ovrednotenje
• nabor storitev, ki jih posameznik potrebuje,
• obseg in pogostost izvajanja,
• odgovorne izvajalce,
• sistem spremljanja in posodabljanja.
• in nenazadnje skupna baza na ravni države za vse domove, ki jo morajo sproti ažurirati, saj je ta osnov za izvršitev plačila teh storitev

Osebni načrt je individualen, a struktura mora biti enotna za vse domove in tudi za oskrbo na domu, sicer sistem ne more biti primerljiv, nadzorovan niti finančno pravičen.

Kdo mora nadzorovati porabo sredstev?

Nadzor ne sme biti prepuščen izvajalcem.
Zanj morajo biti odgovorni:

• ministrstvo – kot sistemski regulator,
• ZZZS – kot upravljavec sredstev,
• neodvisna inšpekcija – kot varovalka pred nepravilnostmi.

Brez nadzora osebni načrt postane le formalnost, namenjena upravičevanju sredstev, ne pa zagotavljanju kakovosti oskrbe.

Oskrba na domu: spregledan del sistema

Pri oskrbi na domu se pojavljajo enake težave:
premalo kadra, pomanjkljiva standardizacija storitev, nejasno financiranje in skorajda nikakršen nadzor.
In tudi tukaj morajo veljati enotna pravila in enake strukture osebnih načrtov.

Ali je sistem pripravljen in delujoč?

Ne! Politika je namreč obljubljala preboj in reformo, a dokumenti, ki bi morali biti javni — mrežni načrt, finančni načrt, ocena pripravljenosti — še vedno niso razkriti. Če obstajajo, naj jih pristojni objavijo. Če ne obstajajo, naj to odkrito povedo, da se določi realna čarovnica izvedbe.

In politična obljuba? Premier dr. Robert Golob je septembra 2025 izjavil, da bo minister za zdravje odstopil, če sistem do 2. decembra 2025 ne bo deloval. In? Danes je 3. december.

Da se ve! Mi s to objavo ministra (kot vidite, ga celo z imenom in priimkom nismo omenili) ne pozivamo k odstopu — za to nismo pristojni. A si jemljemo pravico opozoriti, da imajo plačniki prispevka pravico vedeti, kam gre njihov denar, pod kakšnimi pravili in pod čigavim nadzorom.

In še to! Dejstvo je, da transparentnost ni politična opcija. Transparentnost je dolžnost! /Objavo pripravil. J. Temlin/Fotografije le ponazoritvene – arhiv LJNovice/