Slovenija/Svet, 8. december 2025 – Na današnji dan, leta 2019 je bil potrjen prvi primer COVID-19 na Kitajskem. Zato je prav, da se spomnimo na številne ljudi, ki so umrli, ker naj bi jim COVID-19 skrajšal življenje, čeprav nekateri še danes trdijo, da sploh ni ostajal.

Ko se ozremo nazaj na leta, ki jih je preoblikovala pandemija COVID-19, pa se pogosto spomnimo zaprtih ulic, tišine mest in vsakdanjih skrbi, ki so postale nenadoma velike. A za številne družine po svetu je ta zgodba postala veliko bolj osebna in boleča. Zato, po našem menjuj, velja zapisati, da pandemija ni bila samo zdravstvena kriza, ampak tudi človeška tragedija.

Po javno objavljenih podatkih naj bi v Sloveniji zaradi COVID-19 kot osnovnega vzroka smrti umrlo več kot 6.400 ljudi. Če vključimo še vse, ki so umrli v povezavi z okužbo ali zaradi posrednih posledic preobremenjenega zdravstvenega sistema, je številka še višja. Res pa je, da ima vsaka izmed teh številk ime, obraz, zgodbo, ki spominja na ljudi, ki jih ne več med nami.

Podobna zgodba se je odvila po vsem svetu. Čeprav uradni globalni podatki navajajo nekaj več kot 7 milijonov smrtnih primerov, znanstveniki ocenjujejo, da je pandemija neposredno in posredno terjala med 15 in 25 milijonov življenj. Ta razpon ne kaže na negotovost znanosti, temveč na realnost, da se nobena statistika ne more ujeti vseh nevidnih plasti človeškega trpljenja: smrti brez testov, izgubljenih življenj zaradi prekinjenih terapij, zamujenih posegov, mentalnega zloma, prezasedenosti bolnišnic.

Ne glede na omenjene številke, ki so le statistika, si ljudje, ki so od leta 2019 do danes izgubili življenje zaslužijo, da se jih vsi, ki nas je njihova usoda obšla, spomnimo.

In še to! Ko danes živimo znova v svetu, ki se je večinoma vrnil v svoje tirnice, je prav, da se spomnimo ne samo tega, kar smo izgubili, ampak tudi tega, kar nas je povezalo — ranljivost, solidarnost in tih občutek, da so življenja dragocena./J.T./Fotografija arhiv LJNovice/