Slovenija, 11. december 2025 – Vstop dolgotrajne oskrbe v domove starejših naj bi bil ena največjih socialnih reform v državi. Vlada zagotavlja, da so postopki »uspešno stekli« in da sistem od decembra 2025 deluje, a številni svojci, zakoniti zastopniki in stanovalci opozarjajo, da v praksi pogosto ni dokumentov, ni osebnih načrtov oskrbe, ni jasnih kategorij in ne popolnih pojasnil. Tako je med formalno uvedbo in dejansko izvedbo ostal prazen prostor – prostor, v katerem je pravica do jasne informacije ključna.

Ker državljani prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujejo že od 1. julija, imajo pravico vedeti, kako sistem dejansko deluje. Zato v tem članku predstavljamo pregled trenutnega stanja, obenem pa tudi navodila, kako lahko vsak svojec ali uporabnik od pristojnih institucij na pravilen način zahteva dokumente, odgovore in pojasnila.

Za namene jasne in nedvoumne potrditve, da stvari še niso urejene bomo pristojnim institucijam – domovom, centrom za socialno delo, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvu za solidarno prihodnost – poslali uradna vprašanja, odgovore pa bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

Po javno dostopnih podatkih je bil novi sistem dolgotrajne oskrbe v institucijah uradno uveden 1. decembra 2025. Domovi starejših so zbirali soglasja stanovalcev za prevedbo v sistem, ministrstvo pa navaja, da je bilo do decembra zbranih okoli 17.000 soglasij, ob tem pa z natančnimi podatki nihče ne razpolaga. Če, z veseljem svoje »okoli«, popravimo.

V skladu z zakonodajo naj bi se vsem, ki so podpisali soglasje, določila kategorija dolgotrajne oskrbe (od 1 do 5), kar določa obseg pravic, ki jih uporabnik prejema. Domovi naj bi pripravljali tudi osebne načrte oskrbe (čeprav je ob tem, vsaj nam čudno, da prejemni sredstev določa pravila), ki so temeljni dokument vsakega posameznika v sistemu dolgotrajne oskrbe.

Kot se ve, naj bi reforma prinesla tudi dve pomembni spremembi za uporabnike:

• oskrbo krije sistem dolgotrajne oskrbe,
• nastanitev in prehrano pa uporabnik še naprej plačuje sam, skupaj z morebitnimi nadstandardnimi storitvami. Osnovni – dvoposteljni naj bi stal 720 evrov.

Kljub dejstvu, da je sistem formalno v veljavi, številni svojci in uporabniki poročajo o težavah, ki kažejo, da izvedba v praksi ni enotna in ne dovolj pregledna, in sicer:

Kategorije oskrbe niso pojasnjene – Veliko ljudi ne prejme dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, kdo je njihovo kategorijo določil, kdaj, kako in na podlagi česa. Brez tega uporabnik ne more preveriti pravilnosti ocene.

Osebni načrti oskrbe niso še pripravljeni – Osebni načrt je temeljni dokument, ki mora biti izdelan za vsakega stanovalca. V številnih domovih še ni pripravljen ali ni posredovan svojcem.

Dokumentacija o pravicah ni posredovana – Uporabniki nimajo jasnega potrdila, kaj jim sistem krije in kaj ne. Ker je to neposredno povezano s stroški stanovalca, so te informacije nujne.

Nejasen je potek sodelovanja med institucijami

Po zakonu imajo vsako svojo vlogo:

• Dom starejših kot izvajalec,
• CSD kot nosilec postopkov,
• ZZZS kot plačnik,
• Ministrstvo za solidarno prihodnost kot koordinator in nadzornik.

V praksi pa te razmejitve marsikje niso pojasnjene.

Zakaj je to problem?

Dolgotrajna oskrba ni tehnični sistem, temveč vsakodnevno življenje ljudi, ki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči drugih. Brez osebnih načrtov, jasnih kategorizacij in transparentnih stroškov je ogroženo:

• izvajanje pravic uporabnikov,
• zaupanje svojcev,
• transparentnost financiranja,
• pravni nadzor nad izvajalci.

Zaščita starejših in ranljivih ljudi mora biti med prednostnimi nalogami države – kar zahteva popolno jasnost, ne splošnih zagotovil.

Ve se, da je dolgotrajna oskrba potrebna in nujna reforma, a njen uspeh ne bo odvisen od datumov na papirju, temveč od tega, ali bodo uporabniki in svojci dejansko dobili:

• jasne dokumente,
• pravilne ocene,
• transparentne stroške,
• dostopne osebne načrte.

Zato je nadzor javnosti ključnega pomena.

In zato bomo spremljali odgovore, ki jih bodo institucije posredovale, ter o tem poročali naprej.

In še to! Res je, da je nekaj narejeno, A je dejstvo, da je sistem še vedno brez resnega mrežnega načrta, da ne govorimo, da zaradi pomanjkanja relevantnih podatkov nima urejenega finančnega načrta. Zato sredstva, ki se s prispevkom zbirajo še vedno, upamo, da je tako, ležijo na vzporednem računu ZZZS. Zanimivo pa je tudi, da se zadnje čase minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (na fotografiji zgoraj) izmika vprašanjem medijem povezano s to temo. Mi na njegov odgovor še kar čakamo. /Objavo pripravil J. Temlin/