Slovenija, 14. december 2025 – Evropska kohezijska politika predstavlja glavno razvojno in investicijsko politiko Evropske unije. Od nje so še posebej odvisne manjše države članice, med njimi tudi Slovenija, ki z evropskimi sredstvi podpira projekte na področjih prometne infrastrukture, varstva okolja, digitalizacije, znanosti, regionalnega razvoja in socialne vključenosti.
Slovenija v finančnem obdobju 2021–2027 razpolaga z obsežnim kohezijsko-razvojnim proračunom, ki pomembno vpliva na javne politike in na življenje ljudi. Vendar pa je kljub številnim javnim objavam posameznih ministrstev in služb država doslej še vedno brez enotnega, ažurnega in preglednega prikaza, ki bi državljanom omogočil jasen vpogled v:
- razpoložljiva sredstva po letih,
- dejansko porabo,
- učinke in rezultate investicij ter
- učinkovitost vladnih odločitev.
Zakaj je preglednost na tem področju ključnega pomena?
Ker gre za sredstva davkoplačevalcev – tako slovenskih kot evropskih – mora obstajati možnost, da javnost enostavno spremlja, kam so sredstva usmerjena in kakšen družbeni ali gospodarski učinek prinašajo. Evropska komisija od članic zahteva stroge nadzorne mehanizme in redne evalvacije. Vendar to ne zagotavlja, da so podatki pregledno dostopni tudi državljanom.
Brez takšnega pregleda je težko oceniti, in sicer: kako uspešno Slovenija črpa sredstva, ali sredstva dosegajo načrtovane učinke, ali se projekti izvajajo pravočasno in skladno z načrti in ali so določena področja prezrta ali prefinancirana.
Poglejmo obdobje 2021–2027 – kje smo zdaj?
Slovenija ima v tem obdobju (20121 – 2027) na voljo več milijard evrov (~3,26 mrd €) kohezijskih sredstev, pri čemer so ključna področja:
- zeleni prehod (energetska učinkovitost, krožno gospodarstvo, biodiverziteta),
- digitalna preobrazba,
- infrastruktura in mobilnost,
- regionalni razvoj,
- zaposlovanje in socialna vključenost,
- znanost, inovacije in izobraževanje.
Kljub temu javnost na enem mestu težko najde konsistentne podatke o tem:
- koliko sredstev je bilo v posameznem letu (2022, 2023, 2024 in 2025) dejansko porabljenih,
- kateri projekti so bili ključni,
- kakšni so bili merljivi rezultati (npr. zmanjšanje emisij, nova delovna mesta, novo ali obnovljeno infrastrukturo),
- kje prihaja do zamud, vračil ali slabše izkoriščenosti.
To so informacije, ki jih Evropska unija redno preverja in ocenjuje, zato zagotovo obstajajo, a javnosti niso dostopne v poenoteni obliki.
Zakaj je zdaj pravi trenutek za pregled?
Slovenijo čaka menjava vladnih mandatov, evropski proračun pa vstopa v ključna leta izvajanja. Ravno zdaj je najprimernejši čas, da javnost dobi jasen pregled, ki bi omogočil oceno:
- kako učinkovita je bila dosedanja poraba,
- kje so bili doseženi dobri rezultati,
- kje so težave ali zamude,
- kako dobro se Slovenija primerja z drugimi državami članicami,
- kateri projekti imajo največji dolgoročni vpliv na razvoj.
Tak pregled bi koristil:
- državljanom, ki imajo pravico do informacij;
- novinarjem, ki lahko podajo poglobljene analize;
- raziskovalcem, ki ocenjujejo razvojne politike;
- odločevalcem, ki potrebujejo evidenco za prihodnje načrte;
- lokalnim skupnostim, ki želijo vedeti, kako učinkovito so sredstva uporabljena v njihovem okolju.
Kaj bi moral vsebovati javni pregled?
Za obdobje 2022–2025 bi bil potreben pregled po:
1) Razpoložljivih sredstvih in črpanju
- Načrtovana sredstva napram dejanskemu črpanju
- Stopnja porabe po letih
2) Področjih vlaganj
- zeleni prehod
- digitalizacija
- prometna infrastruktura
- regionalni razvoj
- socialni programi
- raziskave in inovacije
- urbana prenova
- kultura in dediščina
3) Učinkih in rezultatih
- merljivi kazalniki (CO₂, energetske prihranke, delovna mesta …)
- doseženi cilji v primerjavi z načrtovanimi
- uspešni ali problematični projekti
4) Nadzoru, revizijah in priporočilih EU
- kje je Evropska komisija ugotovila tveganja
- kje je pohvalila dobre prakse
- ali so bili mehanizmi nadzora učinkoviti
Za Slovenijo – predvsem za državljane – bi bila uvedba takšne javne preglednice velik korak k učinkovitejšemu spremljanju porabe sredstev. Javnost bi lahko na enem mestu spremljala dejanske učinke, ne le napovedi ali političnih interpretacij, da smo uspešni ali neuspešni.
Dejstvo je, da preverjanje učinkovitosti ni politično dejanje – je del demokratične odgovornosti. Predvsem takrat In ko gre za milijarde evropskih sredstev, ki oblikujejo prihodnost države, je to še toliko pomembnejše, da imamo preprost, jasen in reden vpogled v rezultate. No, mi takšnega jasnega pregleda nismo našli. Če obstaja bomo zelo zadovoljni, če ga bo zato ustanovljeno ministrstvo objavilo. Nam je za naše bralce usoplo izbrskati to!
Razpoložljiva sredstva in delež izrabe – Slovenija (2021–2027)
(v milijonih EUR; ocenjeni podatki glede na javno dostopne vire o programskem obdobju 2021–2027)
| Leto | Na voljo (skupaj) | Delež izrabe (od razpoložljivih) | Kratek opis |
| 2021 | 3 260 | ~0 % | Program potrjen; prvi razpisi še niso stekli. Portal GOV.SI+1 |
| 2022 | 3 260 | ~0–1 % | Še začetek izvajanja; oblikovanje razpisov in projektov. Portal GOV.SI |
| 2023 | 3 260 | ~10 % | Odločitve o podpori že za ~334 mil. €. Portal GOV.SI |
| 2024 | 3 260 | ~25 % (odločitve) / ~2 % (dejanska izplačila) | Počasna rast izplačil; več razpisov. Portal GOV.SI |
| 2025 | 3 260 | ~35–40 % (pipeline) / ~5 % (izplačila) | Potrebna prerazporeditev in pospeševanje črpanja. Portal GOV.SI |
| 2026 | 3 260 | Napoved: ~55–60 % (cilj) | Predvidena večja aktivacija projektov*. Portal GOV.SI |
| 2027 | 3 260 | Napoved: ~80–85 % (cilj) | Večina sredstev bi morala biti vezanih v projekte*. |
Opombe:
- “Na voljo (skupaj)” je vsota sredstev, ki jih ima Slovenija zagotovljene za obdobje 2021–2027 iz vseh glavnih kohezijskih skladov: ESRR, Kohezijski sklad, ESF+ in Just Transition Fund (~3,26 mrd €). Portal GOV.SI
- Delež izrabe je ocenjen na podlagi javno znanih podatkov o odločitvah o podpori in dejanskih izplačilih po letih. Odločitve o podpori pomenijo, da so sredstva vezana v projektih, medtem ko izplačila kažejo dejansko porabo v proračunu.
- Za leta 2026 in 2027 gre še za predvidene cilje, ki temeljijo na trendih in uradnih ciljih izvajanja kohezijske politike (odprtje večine razpisov, večja vezava sredstev v projektih, prilagoditve programa za hitrejšo porabo). Portal GOV.SI
Kako interpretirati tabelo: Skupna razpoložljiva sredstva ostajajo enaka skozi celotno obdobje (3,26 mrd €), saj jih je določil partnerski sporazum med Slovenijo in EU. Portal GOV.SI
Delež izrabe iz leta v leto raste, saj se projekti postopoma odločajo, razpisi objavljajo in sredstva izplačujejo.
2023–2025 prikažejo jasno rast: leta 2023 je bilo vezanih prvih projektov, 2024 prinaša višjo vezavo in začetne izplačila v letu 2025 kaže pospešeno dejavnost in začetek prerazporejanja sredstev v strateška področja./Objavo pripravil J. Temlin/