Slovenija, 16. december 2025 – Tukaj je kratek pregled, brez politiziranja, usod podjetij po osamosvojitvi – brez mitov in brez izgovorov samo dejstva za razmislek tistim, ki trdijo, da in so dobro vodili Slovenijo. In zakaj jih nismo namigovali, kdo je kriv, ker smo svojo osredotočenost usmerili na dejstva, ki zagotavljajo naše spoštovanje do bralca, da razmišlja s svojo glavo.

Kot se ve, se v slovenskem političnem prostoru pojem »srebrnina« pogosto uporablja kot simbol nečesa dragocenega, kar naj bi bilo treba braniti pred prodajo. Ob tem pa se redko govori o podjetjih, ki so po osamosvojitvi propadla ali bila izčrpana brez tujih lastnikov, ter o tistih, ki so po prodaji tujcem danes uspešnejša kot prej.

Namen tega pregleda ni iskanje krivcev, temveč predstavitev dejstev, ki jih javnost pogosto pozablja – ali pa ji niso bila nikoli sistematično predstavljena.

1. Podjetja, ki so po letu 1991 propadla v domačem okolju

Po osamosvojitvi je Slovenija stopila na pot lastninjenja, ki je bilo v primerjavi z drugimi državami specifično in pogosto nedosledno. V številnih primerih so podjetja propadla še preden bi se sploh lahko soočila s tujim lastnikom ali globalno konkurenco.

Primeri:

• TAM Maribor – neuspešno prestrukturiranje in izguba strateške usmeritve
• SCT – širitev brez realnih temeljev, finančni zlom
• Vegrad – dolgotrajno notranje izčrpavanje
• Mura – leta odlašanja s ključnimi odločitvami
• Istrabenz (industrijski del) – finančni in upravljavski razpad
• In še bi jih lahko naštevali….

Bistvo je, da je skupna značilnost naštetih primerov, pa tisti, ki jih je še ogromno, so politično pogojena imenovanja, odsotnost dolgoročnih strategij in pomanjkanje odgovornosti.

2. Podjetja, prodana tujcem, ki so nato propadla ali bila bistveno oslabljena

Prodaja podjetja tujim lastnikom sama po sebi še ne pomeni uspeha ali neuspeha. V določenih primerih je bila prodaja izvedena brez ustreznih varovalk, dolgoročnih zavez ali nadzora nad izvajanjem pogodb.

Primeri:

• Adria Airways – prodaja finančnemu skladu brez letalske strategije
• Nekateri industrijski obrati – prevzemi z namenom razprodaje sredstev
• Del podjetja Helios – postopna izguba strateških funkcij v Sloveniji

Ti primeri kažejo predvsem na šibkost države kot lastnika in regulatorja, ne zgolj na težave tujega lastništva, ki ni bilo pod pravo kontrolo regulatorja države ali pa je ta bil zaradi vpletanja politike izločen, da malverzacije prepreči.

3. Podjetja, prodana tujcem, ki danes poslujejo uspešneje

Ta skupina je v javnih razpravah pogosto spregledana, čeprav ponuja pomemben vpogled v to, kaj se zgodi, ko se prodaja izvede premišljeno in s strateškim partnerjem.

Primeri:

• Lek – zdaj v lasti: Novartis – razvoj, investicije in visoko kvalificirana delovna mesta
• Gorenje – zdaj v lasti: Hisense – dostop do globalnih trgov in ohranitev proizvodnje
• Pivovarna Laško/Union – zdaj v lasti: Heineken – stabilno poslovanje in modernizacija
• Droga Kolinska – zdaj v lasti: Atlantic Group – rast blagovnih znamk in širitev na trge

Ti primeri pa kažejo, da lastništvo samo po sebi ni odločilno – odločilni so upravljanje, strategija in nadzor.

Dejstva kot ogledalo politike – Ta kratki pregled usod nekaterih slovenskih podjetij po osamosvojitvi kaže, da razprava o “srebrnini” pogosto preskoči ključni del: odgovornost politike za upravljanje skupnega premoženja. Neuspehi niso izključno posledica prodaj ali globalizacije, temveč predvsem nedoslednih politik, slabega nadzora in kratkoročnega razmišljanja.

In zdaj stavek za tiste, ki izbirajo in bodo izbirali politike, ki bodo volili politike, ki jim bo zaupano upravljati s “srebrnino” Slovenije – V prihodnje bo treba odgovorneje ravnati s preostalim državnim premoženjem, ob tem pa pošteno pogledati nazaj – brez mitov, brez selektivnega spomina.

Ker slovenske »srebrnine« ni več veliko, bo treba paziti, da ta ostane v slovenskih rokah, s katero pa bodo smeli upravljali le ljudje, ki jim bo mar, da ta ostane  slovenska. Če se to ne bo upoštevalo in zagotovilo, se nam bo dokončno zgodilo, da bomo le še to, kar je v svojem delu, ustvarjenem leta 1907, zapisal Ivan Cankar./Objavo pripravil: J. Temlin/