Slovenija, 22. decembra 2025 – V javnosti se vse pogosteje pojavlja podatek, da je v Sloveniji okoli 160.000 praznih stanovanj, kar glede na skupno število stanovanjskih enot predstavlja izjemno visok delež. Zato to stanje odpira številna vprašanja, še posebej v času, ko je povpraševanje po stanovanjih – zlasti v urbanih središčih – rekordno visoko, cene pa za večino prebivalstva postajajo nedosegljive.
Zato se ob tem zastavlja vprašanje zakaj lastniki teh stanovanj ne želijo oddajati v dolgoročni najem?
Dejstvo je, da je eden glavnih razlogov pomanjkanje pravne in institucionalne varnosti za najemodajalce, in sicer, ker se lastniki bojijo, da se jim po izteku najemne pogodbe lahko zgodi, da stanovanja ne bodo mogli pravočasno in neovirano prevzeti nazaj, da bodo soočeni z neprimerno ali celo škodljivo rabo stanovanja ali pa, da najemnina ne bo redno plačevana, sodni postopki za izterjavo pa bodo dolgotrajni in dragi.
Posebej problematična je praksa, ko se nekateri najemniki po izteku pogodbe nočejo odjaviti s stalnega ali začasnega prebivališča, kljub temu da pogodba jasno prepoveduje uporabo naslova po prenehanju najema. To pa dopuščajo Upravne enote tudi kadar ima lastnik ustrezno in pravno veljavno pogodbo, da je najemniku status na njegovem naslovu potekel.
Če pride do spora, pa sistem dodatno zataji, in sicer ker sodišča odločajo prepočasi, postopki so zapleteni, stroški pa pogosto nesorazmerni z vrednostjo najema.
V takšnem okolju se lastniki pač raje odločajo za prazna stanovanja kot za dolgoročni najem z visokim tveganjem.
In kako to urejajo pri sosedih? Recimo, te dni je v sosednji Hrvaški njihovo Ministrstvo za prostor, graditev in državno premoženje (APN) objavilo javni razpis za vključevanje praznih nepremičnin v sistem dostopnega najema, pri čemer država nastopa kot posrednik in garant med lastnikom in najemnikom. Rešitev naj bi lastnikom zagotavljalo varnost in redna plačila, a najemnikom stabilen in cenovno dostopen najem.
Še bolj dovršen sistem ima Avstrija, kjer že desetletja deluje jasna, predvidljiva in uravnotežena najemna zakonodaja. Tam imajo lastniki učinkovite pravne mehanizme, najemniki stabilnost in zaščito, institucije pa jasno razmejene pristojnosti in osnovo za hitro ukrepanje. Rezultat pa je visoka stopnja zaupanja med vsemi udeleženci in bistveno manj praznih stanovanj.
Ob navedenem tudi v Sloveniji končno potrebujemo sistemsko rešitev. Namreč, stanje, ki ga imamo zdaj ima preveč lukenj. Ali drugače rečeno slovenska stanovanjska politika je nedodelana in razdrobljena.
Kot pravijo poznavalci tega področja nam manjka: usklajenost med lastniki, najemniki, upravnimi enotami, sodišči in Finančno upravo, jasen koordinacijski organ, ki bi skrbel za delovanje sistema kot celote in zakonodaja, ki bi enakovredno zaščitila obe strani najemnega razmerja.
Torej! Če država končno le želi sprostiti obstoječi stanovanjski fond, mora lastnikom ponuditi konkretne garancije, in sicer: hitro in učinkovito sodno varstvo, jasno ureditev prijave in odjave prebivališča, možnost institucionalnega posrednika ali državnega jamstva in tudi davčno in administrativno predvidljiv sistem.
Zato je čas za resne spremembe, ker se stanovanjska kriza v Sloveniji ne bo rešila sama od sebe. Dejstvo je, da dokler bodo lastniki stanovanja dojemali oddajanje svojih stanovanj kot tveganje in ne priložnost, se za množično oddajo ne bodo odločali. To pa bo pomenilo, da bo na trgu ostajalo na desettisoče praznih stanovanj, kjer izgubljajo vsi. Najemodajalci, ker nimajo varnosti, najemniki, ker nimajo možnosti dolgoročnega najema in tudi država, ki izgubi veliko davkov od prihodkov najemnin, ki bi jih lahko namenjal mladim družinam za subvencije najemnin.
Zato je res skrajni čas, da se nosilci oblasti – predvsem vlada – tega problema lotijo resno, celovito in pogumno, po vzoru dobrih praks iz tujine.
Dejstvo je, da rešitve obstajajo. Potrebna pa je le politična volja in jasno sporočilo, da je pravna varnost temelj delujočega stanovanjskega sistema, ki v Sloveniji trenutno pač ne deluje. To pa pomeni, če se nič ne bo spremenilo, da bo okoli 160.000 praznih stanovanj izven dosega najemnikov, ki bi jih želeli najeti.
In še to! Odlašanje pomeni nadaljnjo rast cen, še večjo socialno neenakost in trajno blokado stanovanjskega trga./Objavo pripravil: J. Temlin/Fotografija J. Temlin, le ponazoritvena/