Venezuela, 3. januar 2026 – Danes, 3. januarja 2026, je svet pretresla novica, da so ZDA v obsežni vojaški operaciji zajele Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores, ju odstranile iz Venezuele in ju odpeljale v ZDA, kjer se bosta soočila z obtožbami za narkoterorizem. Predsednik Donald Trump je potrdil eksplozije v Caracasu, požare na vojaških objektih in objavil sliko zajetega Madura na ladji USS Iwo Jima. Ob te ma prihaja iz ZDA novica, da bodo ZDA začasno “upravljale” Venezuelo in se vključile v njeno naftno industrijo.
Medtem, ko milijoni venezuelskih beguncev (več kot 7–8 milijonov jih je bežalo pred represijo, lakoto in avtoritarno vladavino) danes slavijo olajšanje in upanje na svobodo, svetovni odzivi ostajajo deljeni. EU (vključno z Kajo Kallas) poudarja, da Maduro “nima legitimnosti” po goljufivih volitvah 2024, a poziva k spoštovanju mednarodnega prava in mirni tranziciji.
V Sloveniji pa vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD, Levica) še vedno ni izdala skupnega stališča – molk, ki spominja na njihovo dolgoletno simpatiziranje z avtoritarnimi režimi. Spomnimo: januarja 2025 so posamezniki, močno povezani z Levico – Violeta Tomič, Primož Siter in Miha Kordiš (tja ni uspel priti zardi izgubljenega potnega lista) – na stroške Venezuele odpotovali na Madurovo inavguracijo za tretji mandat, kljub temu da EU in Slovenija nista priznali teh volitev kot poštenih. Stranka Levica takrat ni obsodila režima niti izdala uradnega stališča, kar je sprožilo upravičene kritike o ideološki slepoti in podpori diktaturi, ki je povozila demokracijo in človekove pravice.
Danes, ko je Maduro končno odstranjen, bi pričakovali jasno obsodbo njegove 12-letne represije iz ust Levice – a nič. Namesto tega se vladajoči sklicujejo le na mednarodno pravo, brez solidarnosti z žrtvami režima ali priznanja volje Venezuelcev iz 2024 (kjer je po mednarodnih ocenah zmagal Edmundo González).
Slovenija kot članica EU bi morala stati na strani demokracije: obsoditi Madurovo nelegitimnost, izraziti solidarnost z begunci in podpreti mirno tranzicijo pod vodstvom legitimne opozicije (Machado, González). Levica pa s svojim molkom in preteklimi dejanji še vedno kaže, da ji vrednote demokracije in človekovih pravic niso prioritetne, ko gre za leve avtoritarne režime.
Je čas, da vladajoča koalicija – zlasti Levica – končno jasno pove, na kateri strani stoji? Po našem mnjneju DA! Glasovi milijonov Venezuelcev, ki so bežali pred diktaturo, danes odmevajo z olajšanjem. Prepričano smo, da teh glasov v Sloveniji ne smemo ignorirati.
Res je, da Slovenija ni globalni igralec, a kot članica EU bi lahko jasneje podprla vrednote demokracije in človekovih pravic: priznanje volje venezuelskega naroda iz 2024, solidarnost z begunci in poziv k mirni, vključujoči tranziciji pod vodstvom legitimnih opozicijskih sil (npr. González in Machado). To bi bilo skladno z deklarirano agendo podpore demokraciji po svetu in bi okrepilo kredibilnost naše zunanje politike. Seveda, če se resno misli, da treba Madurovo nelegitimnost potrditi. Da je treba upoštevati mednarodno pravo, pa je jasno!/Pripravila: J.T./Fotografija povzeta po internetu/