Slovenija/EU, 6. januar 2026 – Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije, zato je koriščenje evropskih kohezijskih sredstev pomemba osnova in tudi jasen indikator uspešnosti neke članice. Zato je pomembo, kje na tej razpredelnici med članicami EU je Slovenija.
Ve se, da je cilj sklada zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik ter spodbujanje trajnostnega razvoja. Zato je pomembno, kje Slovenija je na razpredelnici učinkovitosti glede koriščenja evropskih kohezijskih sredstev pri celotnem kohezijskem ciklu. Je pa res, da je odgovor nekoliko odvisen od merila (npr. od sredstev, odločitev o podpori iz EU), ali dejanskih izplačil.
Za programsko obdobje 2021–2027 ima Slovenija na voljo približno 3,2 mrd € kohezijskih sredstev (kar vključuje sredstva iz Kohezijskega sklada, ESRR, ESF+ in SPP). Po najnovejših podatkih Evropske komisije je Slovenija glede sredstev, za katera so že izdana odločanja (allocated/decided) približno na ravni povprečja EU, to pomeni, da ni več na samem dnu držav članic, ampak se pojavlja nekje v sredini lestvice. Če pa gledamo dejanska izplačila (plačila iz proračuna EU – “payments”), Slovenija še vedno ostaja med državami z nižjo stopnjo dejanskega črpanja in se uvršča v spodnji del lestvice; slabše so bile stopnje plačil le v nekaterih državah (npr. Hrvaška, Irska, Avstrija, Belgija in Španija). Torej, po odločenih sredstvih je Slovenija danes povprečna ali nekoliko nadpovprečna med državami članicami. Po dejanskih plačilih iz EU proračuna pa je Slovenija še vedno pretežno nižje uvrščena (je v spodnjem delu razpredelnice).
Pa si ob tem poglejmo stanje iz prejšnjih ciklov, to pomeni, če povzamemo podatke iz prejšnjega programskega obdobja 2014–2020. Podatki kažejo, da je Slovenija to obdobje končala kot ena izmed uspešnejših držav EU, saj je dosegla skoraj 100 % dejanskega koriščenja sredstev, vključno z nekaterimi postranskimi regulacijami (103 % pravic porabe).
Torej! V celotnem kohezijskem ciklu (2014–2020 + 2021–2027) je Slovenija v prejšnjem ciklu pokazala odlično izrabo (visoka stopnja basorbcije), medtem ko je v trenutnem ciklu (2021–2027) do danes pravi korak narejen naprej v odločenih sredstvih, a predvsem v dejanskih izplačilih še ni med najboljšimi državami.
Tukaj je predstavitvena tabela s ključnimi podatki o koriščenju evropskih kohezijskih sredstev za Slovenijo po letnih ciklih (oz. po programskih obdobjih) — z večino podatkov o razpoložljivih sredstvih, odločenih podporah in dejanskih izplačilih. Ker enotnih uradnih letnih razpredelnic EU za celotno EU odločenih sredstev in plačil še ni objavljenih v celoti, sem povzela razpoložljive podatke za Slovenijo iz relevantnih virov.
Pregled koriščenje kohezijskih sredstev – Slovenija (programska obdobja)
| Programsko obdobje | Skupna razpoložljiva sredstva (EU del) | Dodeljena/odločena sredstva EU (EU part) | Potrjene operacije / potrjeni projekti | Dejanska izplačila EU | Opomba o rezultatih |
| 2007–2013 | ca. 4,10 mrd € | – | – | 4,32 mrd € (105 %) | Izplačano več kot načrtovano – Slovenija izkoristila vsa razpoložljiva sredstva. EU Skladi |
| 2014–2020 | ca. 3,8 mrd € | 3,74 mrd € | 3,74 mrd € | 3,42 mrd € | Visoka stopnja izkoriščenosti; skoraj vse razpoložljive vire iz EU porabili. |
| 2021–2027 (stanje 12/2024) | 3,2 mrd € | 0,79 mrd € | 0,52 mrd € | 0,07 mrd € | Proces usklajevanja in potrjevanja projektov; črpanje še v začetku. |
| 2021–2027 (stanje konec 2025) | 3,2 mrd € | ~2,6 mrd € | – | – | Slovenija je močno pospešila izdajo odločitev o podpori (~58 % sredstev). |
Kratka pojasnila razlik v kazalnikih
- Razpoložljiva sredstva — znesek, ki ga ima država članica zagotovljenega iz evropskega proračuna (v programskem obdobju).
- Dodeljena/odločena sredstva (allocated/decided) — sredstva, ki jih je država že dobila (projektna sredstva, potrjene podpore).
- Potrjene operacije — projekti ali ukrepi, ki so bili potrjeni v sistemu.
- Dejanska izplačila — sredstva, ki jih je EU že dejansko plačala na račun upravičenih izdatkov.
In še poglejmo interpretacija uspešnosti črpanja po obdobjih
Obdobje – 2007–2013: Slovenija izkoristila vsa razpoložljiva sredstva in še nekoliko več.
Obdobje – 2014–2020: Zelo učinkovito – visoka stopnja odločitev in dejanskih plačil.
Obdobje – 2021–2027 (prvi del): Sprva počasen zagon projektov in nizka stopnja plačil (v začetnih letih), a po zadnjih podatkih je država močno pospešila izdajo odločitev o podpori (kar pomeni premik navzgor na EU razpredelnicah).
In še pojasnilo glede slovenske uvrstitve v EU razpredelnici
- Slovenija je v povprečju med državami EU glede dodeljenih/odločenih sredstev v tem programskem obdobju in se je s polletnim napredkom pomaknila s spodnjih mest na sredino EU lestvice.
- Če bi gledali dejanska izplačila, je Slovenija sprva bila med manj uspešnimi pri črpanju, a se trend izboljšuje s povečanjem potrjenih projektov in odločitev.
In kaj kaže uradna podatkovna zbirka z razčlenitvijo za vse države članice, ki je na voljo v okviru Evropske komisije (npr. Cohesion Open Data). Tukaj je povzet le pregled trenutnih razpoložljivih podatkov in ocenjene uvrstitve držav članic glede na stopnjo izrabe/odločanja kohezijskih sredstev – to pa je tisto, kar si najbolj verjetno želel videti v primerjalni tabeli. /Vir: European Newsroom+1/
Primerjalna tabela: Črpanje kohezijskih sredstev po državah članicah (stanje okoli 2025)
| Država članica | Ocena razmerja odločena / dodeljena sredstva (2021–2025) | Uvrstitev glede na % izrabe / allocated funds | Opomba o uspešnosti |
| Francija | ~višje od povprečja EU | ≈ nad EU povprečjem | Eno izmed najboljših rezultatov glede na razporejena sredstva. |
| Finska | ~okoli povprečja EU | ≈ nad/povprečno | Stabilno črpanje, blizu povprečja skupine članic. |
| Slovenija | ~~58 % alociranih sredstev od načrtovanih | ≈ na ravni povprečja EU | Po začetku šibkejšega uvoda v 2025 se je premaknila iz spodnjih uvrstitev na sredino lestvice. |
| Portugalska | ~nadpovprečna | Nad EU povprečjem | Bolj intenzivno črpanje sredstev. |
| Španija | ~približno povprečju EU | Povprečno do nekoliko nad | Trendi kažejo solidno črpanje. |
| Romunija | ~povprečno | Povprečno – nekoliko višje | Rumunija dosega okoli povprečja (stopnja črpanja nižja v nekaterih ocenah, a približno povprečju). |
| Grčija | ~55 % od sredstev alociranih | Nad povprečjem v regiji | Izboljšani rezultati črpanja v primerjavi z nekaterimi JV članicami. |
| Hrvaška | ~nižja stopnja | Pod povprečjem EU | Nižja dinamika črpanja glede na alokacije. |
| Bolgarija | ~nižja stopnja | Pod povprečjem EU | Počasnejše črpanje sredstev. |
| Italija | nepovsem primerljivo (velik program + RRF) | Mešano, s počasnejšimi trendi pri nekaterih programih | Portugal in Španija zaostajata glede RRF, kar vpliva tudi na dinamiko celotnega črpanja EU sredstev. |
| Drugi | Različno | Različno | Vrednosti so raznolike po državah, pogosto odvisne od nacionalne administrativne pripravljenosti in zmožnosti implementacije. |
Kaj pomeni tabela:
- Slovenija se je v 2025 premaknila iz spodnjega dela tabel na raven povprečja EU glede alociranih/odločenih sredstev – približno 58 % vseh razpoložljivih kohezijskih sredstev 2021–2027 je bilo dodeljenih oz. odobrenih do leta 2025.
- Nekatere države so izrazito nad povprečjem (npr. Francija, Portugalska), medtem ko so nekatere države Vzhoda/Srednje Evrope še za ostale povprečje ali pod njim.
- Gostota črpanja je pogosto povezana s strukturo nacionalne uprave, mehanizmi projektnega odločevanja in hitrostjo upravnih postopkov.
In kaj ta primerjava pove o Sloveniji?
Slovenija (2021–2027):
- Najprej počasen zagon pri izdaji odločitev in črpanju, vendar zadnji podatki kažejo pospešeno dinamiko in torej prehod iz spodnjega dela lestvice na ternu povprečje EU.
- Če bi gledali dejanska izplačila prek Evropske komisije (namesto samo odločitev/committed), je bilo stanje sprva nizko, a se prav tako izboljšuje.
Primerjalna tabela (ocenjene številke – 2021–2025)
(ocenjeni % izražen kot delež od celotnih razpoložljivih kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027; vir: »Accelerated absorption« in drugi podatki o Sloveniji + povzetki glede trendov absorpcije)
| Država članica | Planirana EU sredstva (2021–2027) | Commited / Allocated (% do 2025) | Paid / Spent (% do 2025) | Pozicija (po % allocated) |
| Ciper | relativno majhen delež (npr. ~200–300 M €) | ~90–100 % (visoka stopnja absorpcije) | ~80–90 % | Zelo visoko |
| Estonija | srednje (okoli 1 mrd €) | ~70–80 % | ~60–70 % | Nad EU povprečjem |
| Poljska | večji proračun | ~60–70 % | ~50–65 % | Nad povprečjem |
| Francija | velik proračun | ~60–70 % | ~55–65 % | Nad povprečjem |
| Finska | srednje | ~55–65 % | ~50–60 % | Povprečje |
| Slovenija | ~3,2 mrd € | ≈58 % | ~40–50 % | Okoli EU povprečja |
| Grčija | srednje | ~55 % | ~45–55 % | Okoli povprečja |
| Romunija | srednje-visoko | ~50–60 % | ~40–55 % | Okoli/rahlo pod povprečjem |
| Hrvaška | nižja stopnja | ~45–55 % | ~35–50 % | Pod povprečjem |
| Bolgarija | nižja stopnja | ~40–50 % | ~35–45 % | Pod povprečjem |
| Italija | velik proračun (vključno z RRF) | ~50–60 % | ~40–50 % | pri nekaterih programih nizka absorpcija |
| Španija | velik | ~60–70 % | ~50–65 % | Nad povprečjem |
| Nizozemska / Luksemburg | Neto/neto ne količinski velike okoli kohezijskih sredstev | visoke stopnje izrabe pri plačilih | visoke | Zelo visoko |
In kaj nam vse to pove? Da je Slovenija le okoli povprečja EU. Res pa je, da se je Slovenija v zadnjem letu (2025) premaknila iz spodnjih mest v srednji rang držav glede relativne izrabe razpoložljivih sredstev. Ob tem pa dejansko plačana sredstva ostajajo nižja, kar ni osnova za hvalisanje, da smo na vrhu. Ne! Povprečni smo!
To pa pomeni, da še zdaleč nismo tako uspešni kot najbolj uspešne članice (npr. Estonija, Ciper, Poljska, Španija, Francija). Da se to ne ve, pa so krivi odgovorni, ki radi zamolčijo, da nas oni tam zgoraj vse bolj prehitevajo. No, državljani, ki niso seznanjeni, kaj kohezijski potenciali sploh pomenijo in kaj jim bi lahko zagotovili pa se zadovoljijo samohvalami politikov in jim celo verjamejo, da sodimo med uspešnejše. V primeru, da pa bi se sami nekoliko potrudili in »pogledali « tja preko Alp, pa bi, kar hitro opazili zamik učinkovitosti, ki jih prikazujejo prej predstavljene primerjalne tabele.
In še to, kar državljani morajo vedeti! Kohezijska sredstva EU so razvojni denar za ceste, šole, bolnišnice, delovna mesta in čistejše okolje. Država, ki jih zna učinkovito izkoristiti, hitreje izboljšuje kakovost življenja ljudi brez dodatnega bremena za davkoplačevalce./Objavo pripravil J.T./