Svet, 6. januar 2026 – Danes, 6. januar, v katoliških državah praznujejo praznik svetih treh kraljev. Praznik Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku.

Sveto pismo govori o treh kraljih precej na splošno: imenuje jih modri oziroma učenjaki in ne navaja niti njihovega števila, niti imen.
Prepričanje, da so bili to kralji in da so bili trije, izvira iz legend, ki so nastale dosti pozneje (v nekaterih legendah lahko celo preberemo, da jih je bilo dvanajst). V 6. stoletju so se pojavila tudi ustrezna imena: Gašper (Kasper), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). V ljudski umetnosti so po navadi upodobljeni tako, da je eden od njih Evropejec, drugi Azijec in tretji črnec (ali vsaj temnopolt).
Na vratih cerkvenih objektov in hiš vernikov lahko vse leto vidimo napis G+M+B (kar pomeni svete tri kralje), poleg njih pa letnico tekočega leta. Različica tega napisa se glasi C+M+B, kar pa so kratice latinskega stavka: Christus mansionem benedicat! (Kristus naj blagoslovi to domovanje!).
Marsikje v Sloveniji in Evropi je v času okoli praznika Svetih treh kraljev, oz. Gospodovega razglašenja, razširjen običaj, da po hišah hodijo skupine kolednikov, zvezdonosec in sv. trije kralji, ki pojejo značilne koledniške pesmi, oznanjajo veselo vest, da se je v Betlehemu rodil Kristus (gr. Odrešenik) in v današnjem času zbirajo darove za potrebe misijonov. Sveto pismo pripoveduje, da so modri prinesli dragocene darove zlata, kadila in mire, tako koledniki simbolično vabijo k darovanju tudi druge ljudi.
Darovi: zlato simbolizira Kristusovo kraljevsko dostojanstvo (“Judovski kralj”); kadilo simbolizira njegovo mesto večnega velikega duhovnika; mira, ki so jo judje uporabljali za maziljenje trupel, že ob njegovem rojstvu spominja na njegovo trpljenje in smrt.[1]
V nekaterih državah Evrope je dela prost dan (Avstrija, Italija, Španija, Finska, Grčija, Ciper, Romunija, Litva, Češka in Slovaška).
V pravoslavnih Cerkvah po navadi praznujejo na isti dan (ponekod dan pozneje) tudi praznik Jezusovega rojstva. Po katoliškem koledarju se praznuje Jezusov krst na prvo nedeljo po svetih treh kraljih./LN/Vir:Wikipedija/