Ljubljana, 15. januar 2026 – Kot sporoča direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je zaradi časovnih omejitev sofinanciranja ustavila postopek oddaje javnega naročila za nadgradnjo železniške proge št. 70 na odsekih Bled Jezero–Bohinjska Bela in Bohinjska Bela–Nomenj.
V okviru prve faze celovite nadgradnje bohinjske proge je bila predvidena nadgradnja odsekov Bled Jezero–Bohinjska Bela in Bohinjska Bela–Nomenj, za kar so bila zagotovljena povratna sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost v višini 48,4 milijona evrov, ki bi jih morali realizirati do meseca avgusta letos.
Dne 12. septembra 2025 je Direkcija objavila odločitev o oddaji javnega naročila skupnima ponudnikoma VOC Celje d. o. o. in IMP d. d., katerih ponudbena cena je znašala 79.805.483,06 evra z DDV. Na odločitev sta bila vložena dva zahtevka za revizijo, o katerih je odločala Državna revizijska komisija (DKOM). Konec decembra je DKOM oba zahtevka zavrnila in s tem potrdila odločitev naročnika.
Skladno z razpisno dokumentacijo je rok za izvedbo pogodbenih obveznosti določen na devet mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Zaradi dolgotrajnega postopka oddaje javnega naročila vključno z revizijo pa ta rok presega skrajne roke (avgust 2026), ki so določeni v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Posledično projekt ne izpolnjuje več pogojev za črpanje predvidenih evropskih sredstev, kar pomeni tudi znaten izpad potrebnega financiranja.
Zaradi nastale finančne vrzeli je Direkcija za infrastrukturo postopek oddaje del zaključila brez podpisa pogodbe. Projekt nadgradnje bohinjske proge ostaja razvojna prioriteta, nadaljnji koraki pa bodo opredeljeni po zagotovitvi ustreznih finančnih virov in prilagoditvi časovnice.
*Celotna trasa železniške proge na relaciji Jesenice—Gorica—Trst je dolga 158 km in se v splošnem poimenovanju deli na dva dela: z imenom “Bohinjska proga” označujemo 89 km dolg odsek med Jesenicami in Gorico, dvajset km krajši odsek od Gorice do Trsta pa je dobil ime “Kraška proga”.
K tej javni objavi »zamika« pri nas, kar res nima veliko skupnega za Avstrijci, razen zgodovine, pa velja dodati, da bodo naši severni sosedi, brez zamika, po zgodovinskem zagonu hitre železnice Koralm decembra 2025, v letu 2026 nadaljevali program posodobitve svojih železnih povezav tako v Avstriji, kot povezav s sosedi – s Slovenijo pa le toliko, koliko bo zanje potrebno.
»Naložbe v avstrijsko železniško omrežje niso le bistveni predpogoj za prehod na mobilnost, temveč tudi pomemben motor domačega gospodarstva. Pomembni projekti, kot je nedavno odprta železnica Koralm ali v prihodnosti bazni predor Semmering, bodo trajnostno okrepili Avstrijo kot poslovno lokacijo in so mednarodni primeri Avstrije kot železniške države,« je dejal Peter Hanke, zvezni minister za inovacije, mobilnost in infrastrukturo.
Zanimivo, da se v Ljubljani pristojnim, kljub resnim dogajanjem ta »zgoraj« v njihovih glavah še vedno nič ne “zasveti”./LN/