Slovenija, 18. januar 2026 – Zanimivo je, da je v zadnjih letih opaziti velik porast mladostniškega kriminala, tudi v Sloveniji. Zato je ta tema zagotovo vredna vpogleda, in sicer kaj so osnovni razlogi. V ta namen, smo poskušali poiskati koliko toliko verodostojne podatke, tako za Slovenijo kot stanje v državah EU. Prepričani smo namreč, da je to tema, ki bi morala biti osnova za poglobljeno razmišljanje nosilcev družbe, kot so vlade, zakonodajalci in predvsem strokovne službe.
Trend mladinskega kriminala – kaj kažejo podatki?
Slovenija – Število mladoletnih storilcev kaznivih dejanj je v Sloveniji – podatki so za 2024 – naraslo približno za tretjino glede na preteklo leto, če gledamo vzgojne ukrepe in obsodbe za mladoletne osebe. To kaže statistični urad (SURS) o povečanem številu obravnavanih primerov mladoletnikov pred tožilstvi. Mladi storilci pri nas prevladujejo predvsem pri prekrških zoper premoženje, medtem ko se delež nasilnih dejanj prav tako povečuje, čeprav gre pogosto za blažje oblike.
EU – povzetek situacije – Celovite evropske statistike, kot jih objavlja Eurostat, vključujejo podatke o kriminaliteti v okviru sistema SIMS, a zadnja dostopna opredelitev ne razčlenjuje posebej mladinskega kriminala, temveč celotno kriminaliteto po državah. Europol poroča, da je okoli 70 % kriminalnih trgov vključilo mladoletnike, pogosto kot članove kriminalnih mrež ali v digitalnih in organiziranih oblikah kriminala. Še več! Organizirani kriminal v EU postaja sofisticiran in lokalno lahko vključuje tudi mlade, kot taktični člen za izogibanje zakonodaji.
In kaj so glavni dejavniki porasta mladinskega kriminala? – Strokovnjaki in raziskave navajajo več kompleksnih razlogov, ki se pogosto medsebojno prepletajo, in sicer so to družbeno in ekonomski dejavniki, vzgoja, šolanje in socialna vključenost, vpliv interneta in družbenih omrežij. A tu je tudi organizirani kriminal in izkoriščanje mladih.
Kaj lahko družba in politika naredi? – Mednarodne in evropske pobude so: zgodnje intervencije v družinah in šolah, celovite programe socialne in digitalne izobrazbe, podporne strukture za izobraževanje, delo in športne dejavnosti, usmerjene programe, ki omogočijo mladim razvijanje pozitivne identitete in pripadnosti skupnosti.
Podatki kažejo, da je mladinski kriminal kompleksen pojav, ki ga ne moremo razumeti le skozi številke, ampak tudi skozi družbene, ekonomske in psihološke dejavnike.
Slovenija beleži določene znake povečanja obravnav mladoletniških storilcev, zlasti v trendu izrečenih vzgojnih ukrepov in kazni mladoletnikom, kar kaže na potrebo po boljših interventnih programih. Torej, strategije, ki povezujejo socialne politike, izobraževanje in preventivo, kar je nujna osnova za zmanjšanje stopnje kriminala ter izboljšanje družbene integracije mladih.
Če se sprašujete, zakaj smo to temo načeli, ogovarjamo, da zgoraj navedene ugotovitve zahtevajo sedanji in ne jutrišnji razmislek. Tudi v Sloveniji!
Namreč stanje na tem področju postaja pereče tudi v Sloveniji. Kar pomeni, da bo treba tovrstna stanja in vprašanja urediti na ravni države in ne le z lokalnimi pobudami – recimo tistimi iz Kopra in Kranja.
In komu je ta pogled namenjen? Vsem nam, a predvsem nosilcem, ki želijo voditi državo. Namreč prav bi bilo, da tudi to tema politikov, ki želijo biti obkroženi na volilnem lističu na volitvah 22. marca 2026. /J.T./ponazoritvena arhivska fotografija kaže dejanski dogodek/